Knjižnica, ki je hkrati tudi pisarna krajevne organizacije, se nahaja nad Knjižnico reči in je prostorsko zelo omejena. Dve steni so zapolnile knjižne omare, v katerih so knjige na policah zložene v kar dve vrsti, tretjo, prosto steno krasijo črno-bele fotografije generala Rudolfa Maistra, Tita in komandanta Franca Rozmana - Staneta. Prav portret slednjega pritegne pozornost, saj je slikan brez zanj značilne cigarete v ustih. »To je bil projekt bivšega predsednika Viktorja Kupljenika, ki se je odločil obesiti sliko komandanta brez cigarete. Sliko, ki smo jo dobili v Muzeju sodobne zgodovine, je dal obdelati tako, da Stane s stisnjenimi ustnicami sedi na svojem motorju,« pove Janez Stariha, novi predsednik KO Združenja borcev za vrednote NOB Savsko naselje.
Literatura, ki se je brala v času Jugoslavije
Knjižnica trenutno hrani približno tisoč knjig. »Nekaj več kot dvesto smo jih prispevali sami. Večinoma gre za knjige članov, nekaj jih prinesejo Ljubljančani, ki so jih dobili po pokojnih starših. Največ knjig pa nam je podaril Primož Mušič, ki je kupil založbo Borec,« pove Stariha in doda, da gre dejansko za knjige, ki jih je založba tiskala nekje od leta 1958. »Takrat se je namreč začelo uveljavljati prepričanje, da bo sporočila o prelomnih revolucionarnih časih treba opisati v knjigah in jih tudi na tak način posredovati novim rodovom. V takrat še Jugoslaviji se je nekako priporočalo branje tovrstne literature. Po letu 1991 je vsebina večine teh knjig postala nezanimiva, za koga morda tudi neprimerna.« Morda so jim tudi zato zajeten del knjig podarile druge knjižnice. Kot pravi Janko Belin, tajnik in knjižničar, gre za literaturo, »ki bralcev očitno ne pritegne več in že nekaj let ni bila izposojena«.
Seznam literature, ki jo knjižnica hrani, je izredno dolg. »Nekaj je prevodnih del, predvsem pa gre za tematike, ki zajemajo obdobje od leta 1939 do 1980, vse pa so povezane z borčevsko tematiko, partizanstvom, fašizmom in nacizmom,« je knjižnični fond opisal Belin in dodal, da gre predvsem za spominska in dokumentarna dela, veliko je romanov in povesti, ki se berejo kot kriminalke, nekaj je tudi pesniških zbirk, zbornikov, biografij. »Da ne pozabim omeniti del za mladino, pri čemer smo kar nekaj slikanic podarili dvema ljubljanskima osnovnima šolama, OŠ Kolezija in OŠ Savsko naselje,« pove Stariha.
Za najmlajše bralce slikanica Uporne Dražgoše
Med brskanjem po knjižni polici pritegnejo oko Zbrana dela Karla Destovnika Kajuha, hranijo se tudi knjige Franja Tuđmana, ko je, kot pravi Stariha, »še pisal komunistične knjige«. Čeprav je med tako bogatim opusom težko izbrati le nekaj del, Janko Belin omeni leta 1987 izdano prvo delo takrat že »rehabilitiranega Ivana Zupana. Zanimiva so tudi dela Vitomila Zupana, ki je bil že takrat družbeno kritičen in ga mnogi niso marali, ker je bil tako zelo iskren.«
Knjižnica, ki je odprta samo ob sredah od 15. do 16. ure, je dostopna vsem, ki bi radi pogledali v edini in prav zato tudi največji partizanski opus, zbran na enem mestu. In ker je treba nekje začeti, tudi pri najmlajših, Janez Stariha predlaga branje Kurirčka Tinčka Bineta Roglja, zagotovo tudi slikanico Uporne Dražgoše Iva Zormana. »Potem bi mogoče vzeli v roke roman Toneta Svetine Ukana, enciklopedijo druge svetovne vojne. Morda tudi Jalto Arthurja Conteja in skorajda obvezno čtivo Ivana Jana Mrtvi ne lažejo.«
