»Pred štirimi leti tukaj razen Reškega jezera in gozda ni bilo ničesar,« zgodbo o orlu belorepcu in Orlovi poti v Kočevski Reki začne Tina Kotnik s kočevske enote Zavoda RS za gozdove. Že od 80. let minulega stoletja pa so vedeli za gnezdišče orla belorepca.
To je bilo prvo stalno gnezdišče orla belorepca v Sloveniji. »Toda v času pred 2017 v gnezdu zadnja leta ni bilo več mladičev. Spraševali smo se, zakaj. Začeli smo raziskovati in ugotovili cel kup težav. Med drugim smo na drevesu, kjer je belorepec gnezdil, našli vrvi, po katerih so očitno plezali ljudje, kradli jajca, fotografirali, ptico motili.«
V gnezdu v zadnjih letih spet mladiči
Od leta 2017, ko so partnerji v okviru zelo uspešnega štiriletnega evropskega projekta Life Kočevsko (Zavod za gozdove, Zavod za varstvo narave, občina Kočevje ter Ljudska univerza Kočevje) izvedli številne ukrepe za zaščito orla belorepca, sta v gnezdu spet vsako leto po dva mladiča. »Tudi letos imamo v gnezdu dva, sta že precej velika. Starša jih do avgusta učita vseh potrebnih veščin, potem pa mladiča odletita in se ne vrneta več. Priznani strokovnjak Al Vrezec z biotehniške fakultete je dejal, da je očitno tu dovolj prostora le za en par orlov.«
Orel belorepec velja za enega največjih orlov na svetu. Pravijo mu jezerec, njegovo življenje je vezano na velike vodne površine. »V Sloveniji naj bi bilo pred desetimi leti od devet do enajst parov orlov belorepcev, zdaj naj bi jih bilo od enajst do štirinajst parov, večina v severovzhodni Sloveniji, kjer so jezera običajno na okoli 200 metrih nadmorske višine. Pri nas pa gnezdi na več kot tisoč metrih, na drevesu vrh tistega hriba tamle,« pove Kotnikova in pokaže na območje Borovške gore.
Del jezera zavarovali
Dobra dva kilometra dolgo Reško jezero je nastalo konec 70. let z zajezitvijo Reškega potoka. »Ima precej divji značaj, četudi ga je ustvaril človek,« prida Kotnikova. Zgornji del jezera, kjer belorepec tudi najraje lovi, je zavarovan in označen kot mirna cona in tja dostop za obiskovalce ni dovoljen.
Belorepec je popoln jadralec. »Razpon njegovih kril je dva metra in pol, tako le nekajkrat zamahne, ujame pravo termiko in zajadra. V nekaj minutah je lahko že na Cerkniškem jezeru ali pa na Kolpi, kjer ga prav tako pogosto videvajo.«
Imeti moraš kar srečo, da belorepca zagledaš. Kot pravi sogovornica, je največja verjetnost med junijem in avgustom, ko starša z mladiči poletita naokrog in jih učita veščin, potrebnih za nadaljnje življenje. »Belorepca ne moreš zgrešiti. Ko zajadra nad Kočevsko Reko, se kar senca naredi,« se nasmehne Kotnikova.
Orel belorepec lovi manjše živali, zajce, tudi majhne srne, najraje pa ribe, ki plavajo tik pod gladino. Toda za to je potrebna zvrhana mera spretnosti, saj si ne sme privoščiti, da bi si zmočil krila. To je lahko zanj usodno. A narava je poskrbela, da izjemno dobro vidi. Tako s kotičkom očesa zazna krapa tik pod površjem, se spusti, ga zgrabi s kremplji in tri- do štirikilogramsko ribo odnese na drevo. »Pred leti, ko še niso vedeli, kje je gnezdo, se je dogajalo, da so gozdarji sredi gozda, precej daleč stran od civilizacije, opazili ribje kosti. Seveda jim ni bilo nič jasno, dokler ni revirni gozdar prav po sledi teh ribjih kosti odkril gnezda belorepca.«
Postavili tudi zimsko mrhovišče
S projektom Life Kočevsko, ki se je uradno končal lani, so želeli partnerji orlu belorepcu omogočiti čim bolj mirno okolje, hkrati pa ljudi seznaniti s to mogočno ptico. Med drugim so uredili dober kilometer dolgo tematsko Orlovo pot ob reškem jezeru, jo opremili s pojasnjevalnimi tablami, označili z markacijami z orlovo glavo, didaktičnimi igrali in tremi opazovalnicami, ki ponujajo izjemen razgled na jezero in okoliško gozdnato pobočje, kjer gnezdi belorepec. Da bi obiskovalci orla čim manj motili, so pot speljali po delu naravnega rezervata, kjer belorepec ne gnezdi, zgornji del jezera, ki ga uporablja za prehranjevanje, pa omejili s plavajočo vodno oviro ter razglasili za mirno cono in ribji rezervat. Ob poti so uredili tudi ograjo za živino, označili poti, postavili kakšno zapornico, uredili celo zimsko mrhovišče. Življenje belorepca v gnezdu ves čas spremljajo tudi s posebnim videosistemom.
