Drobnogled dogajanja v športnih institucijah v slabih dveh mesecih kaže, da najvišji organi ne sodelujejo dobro. Več let je bila v slovenskem športu praksa, da je imel poleg predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije glavno besedo pri smernicah direktor direktorata za šport na pristojnem ministrstvu. Tega vodi Poljanka Pavletič Samardžija. Imena uveljavljene športne strokovnjakinje ni zaslediti praktično nikjer. Se pa v medijih na temo športa z novo vlado vse pogosteje pojavlja novi državni sekretar Marjan Dolinšek. Zanimivo je, da Dolinšek sploh ni zaposlen na športnem ministrstvu, temveč v kabinetu predsednika vlade. Njegovi prvi javni nastopi sprožajo pomisleke o kompetentnosti v športni problematiki.
Olimpijski komite Slovenije je na začetku epidemije s svežnjem ukrepov pravočasno opozoril vlado, kako pomagati slovenskemu športu v koronakrizi. Zdi se, da najvišji športni organ nima pravega podpornika. Zastavlja se vprašanje, ali gre morda za kakšno maščevanje iz preteklosti. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec ima namreč pestro politično kariero tako na levi kot na desni. Pred leti je Gabrovec v intervjuju za Dnevnik celo dejal, da »ko ima Janez Janša možnost, disidente kaznuje po znanih metodah«. Kljub vsemu je OKS v zadnjih tednih premalo aktiven na področju sproščanja ukrepov v ekipnih športih, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Navsezadnje iz kolektivnih športov prihaja 36.574 registriranih tekmovalcev, kar je skoraj 63 odstotkov vseh v Sloveniji.
V času pandemije se je v Sloveniji pokazalo, kako zelo šport na državni ravni potrebuje prepoznavnega in vplivnega vodjo. Človeka, ki bi dnevno opozarjal na težave panoge, v kateri smo Slovenci izjemno uspešni. V mednarodnem merilu morda celo najbolj od vseh. Ker takšnega človeka šport v Sloveniji nima, se poraja celo vprašanje o smiselnosti športa. Naj spomnimo, da je šport v preteklosti preživel že marsikaj. In bo tudi zdajšnjo vlado. In naslednjo ter naslednjo.
