Ustavni sodniki so danes med drugim razpravljali o pobudi za oceno ustavnosti odlokov o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja izven občin, pa tudi o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Odločitve danes do zaključka Dnevnikove redakcije niso sprejeli. Omenjena odloka je vlada, kot je znano, sprejela, da bi zajezila širjenja novega koronavirusa.
Ustavno sodišče je sicer že sredi aprila zadržalo odlok o omejitvi gibanja, ki določa čas trajanja ukrepov, in vladi naložilo, da mora vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov. Vlada pa je odtlej nekatere sprejete ukrepe že razrahljala ali ukinila. Prepoved gibanja zunaj občine prebivališča tako ni več v veljavi.
Vlada je sicer v minulih tednih zavrnila očitke o protiustavnosti omejevalnih ukrepov, ker da so bili ti nujni za zagotovitev varovanja javnega zdravja. Je bil pa po odločitvi ustavnega sodišča glede odloka o prepovedi gibanja do ustavnega sodišča precej oster premier Janez Janša, ki je sodnikom očital dvojna merila in dodal, da imamo najbolj spolitizirano ustavno sodišče doslej.
To pa ni edina ustavna presoja, s katero se ta čas ukvarjajo ustavni sodniki. V torek so tri nevladne organizacije, to so društvo Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra, na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti štirih določil prvega protikoronskega zakonskega paketa, ki zadevajo gradbeno zakonodajo in predlog za začasno zadržanje teh. Spremembe prinašajo bistveno strožje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje integralnih gradbenih dovoljenj. V nevladnih organizacijah so prepričani, da je to v nasprotju s slovensko ustavo, določbami prava EU in Aarhuško konvencijo.
Po novem morajo imeti okoljske nevladne organizacije, kot je znano, vsaj 50 aktivnih članov, zavodi vsaj tri zaposlene osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo, ustanove pa 10.000 evrov premoženja, da lahko sodelujejo v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj in vlagajo tožbe zoper gradbeno dovoljenje. Po analizi centra nevladnih organizacij naj bi te pogoje izpolnjevala največ šestina nevladnih organizacij. Poleg tega bi morale okoljevarstvene organizacije te pogoje dokazovati za nazaj, če bi želele uveljavljati pravice danes in v prihodnje.
Nova pravila hkrati izključujejo organizacije, ki že sodelujejo v postopkih, prej dvofazni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja pa bo zdaj prešel v integralni postopek (projekti, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, avtomatsko preidejo v integralni postopek za gradbeno dovoljenje). S tem pa zakonski protikorona megapaket krši načela pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti, so prepričani v nevladnem sektorju.
Te spremembe gradbenega zakona so, spomnimo, vzbudile zanimanje komisije za preprečevanje korupcije, kjer so prav tako opozorili, da tako omejevanje nevladnih organizacij »poraja nova tveganja za korupcijo ter tveganja za kršitve integritete in načel pravne države«. Kritični so tudi do tega, da bo ukrep, ki se je znašel med množico ukrepov za obvladovanje novega koronavirusa, veljal kar dve leti.
