Ker so tudi centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog zaradi ukrepov za zajezitev pandemije morali prilagoditi svoje delo, uporabniki drog prejemajo predpisano terapijo na dom za daljše obdobje. Kontrolnih terapevtskih pregledov in rednih kontrolnih urinskih testov na psihoaktivne snovi ne izvajajo, prav tako ne izvajajo osebnih obravnav oziroma se te izvajajo po telefonu.
Porast strahu in tesnobe
Na splošno omenjeni centri opažajo, da so uporabniki bolj urejeni in da se uporaba psihoaktivnih snovi ni povečala. Opažajo pa porast strahu in tesnobe oziroma anksioznosti. Rast števila uporabnikov so denimo zabeležili v centru v Slovenj Gradcu, ključna razloga za to sta upad ponudbe na trgu drog in prepoved gibanja v druge občine, piše v poročilu NIJZ o stanju na področju drog v času epidemije.
Večina nevladnih organizacij, ki skrbi za preventivo v okviru t. i. nizkopražnega programa, kjer odtegnitev od drog ni pogoj za sodelovanje, izvaja terensko delo, dnevne centre pa je zaprla. Tudi dnevni in sprejemni centri nevladnih organizacij, ki izvajajo t. i. visokopražni program, ki zahteva abstinenco od drog, so zaprti, njihovi svetovalci pa so uporabnikom na voljo prek telefonov, elektronske pošte, video povezav in socialnih omrežij.
Večina nevladnih organizacij je ohranila število uporabnikov, ponekod je to celo naraslo. V obeh programih pa se srečujejo s pomanjkanjem zaščitne opreme, kot so maske in dezinfekcijska sredstva, piše v poročilu.
Kot ocenjujejo nevladne organizacije, ki izvajajo t.i. nizkopražni program, so uporabniki dobro seznanjeni z informacijami glede prenosa okužbe s koronavirusom ter z zaščitnimi ukrepi. Zaradi zaprtja zdravstvenih domov in ukinitve javnega prometa pa imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev in do nadomestne terapije. Ponekod je več težav, tudi nasilja, v družinskem okolju.
Že obstoječe težave zaradi pandemije bolj izrazite
Nevladne organizacije, ki izvajajo t. i. visokopražni program, pa poročajo o porastu števila uporabnikov, ki iščejo informacije za prvo socialno pomoč in glede zaposlitve ter večji potrebi po učni pomoči v programih za otroke in mladostnike.
Sicer pa se uporabniki soočajo s pomanjkanjem socialnih stikov in možnostmi za urejanje namestitev v zavodih ali stanovanjskega vprašanja, ujetostjo v domačem okolju, naraščajo težave z odnosi in nasilje v družini, opazne so večja prisotnost nervoze, strahu pred prihodnostjo, tesnobe, negotovosti in finančne težave.
"Večinoma gre za težave, ki so sicer že obstajale, so pa zaradi s pandemijo povezanih omejitev postale bolj izrazite. Težava je tudi, da se je za nekatere uporabnike reintegracija ustavila, preložila za nedoločen čas," piše v poročilu.
Centri za socialno delo pa imajo največ težav zaradi zastoja izvajanja različnih programov in sprejemov na zdravljenje. Uporabniki drog se nanje obračajo predvsem zaradi uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči ter drugih socialnih transferjev, kot so subvencija najemnine in boni za javno kuhinjo.
