Zagreb si je v pripravah na polletno predsedovanje svetu Evropske unije zamislil vrh voditeljev držav zahodnega Balkana in EU kot vrhunski dogodek. Še pred mesecem dni je sredi spopada s pandemijo koronavirusa špekuliral s prestavitvijo vrha v mesec junij. Končna odločitev pa je potem vendarle bila, da se voditelji EU, njenih sedemindvajsetih članic ter šestih balkanskih pretendentk za članstvo srečajo prek videokonference. Udeležba Kosova, ki ga pet članic EU še ni priznalo, je bila povod, da so vsi udeleženci vrha sodelovali z nevtralnimi ozadji brez državnih simbolov. A dogovor o tem tokrat ni naslavljal samo nesoglasij med Beogradom in Prištino, ampak tudi skrb, da bi vpadljivo izpostavljeni nacionalni simboli načeli v zadnjem času razrahljane vezi znotraj Unije same.

O širitvi nič konkretnega

Želja hrvaškega predsedstva in tudi nekaterih drugih držav, med njimi Slovenije, je bila, da bi na vrhu izrecno spregovorili o nadaljnji širitvi Unije. Možnost za to se je odprla po marčevski odločitvi voditeljev EU, da začnejo pridružitvena pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, medtem ko ta že potekajo s Srbijo in Črno goro. Vendar je bilo že tedaj bolj ali manj na dlani, da ti državi na zagrebškem vrhu ne bosta dočakali niti datuma začetka pogajanj. Tako je Unija tudi včeraj samo izrazila nedvoumno podporo evropski perspektivi zahodnega Balkana, voditelji šestih držav regije pa so slišali še, da bodo svojo verodostojnost morali dokazovati z uresničevanjem zahtevanih reform in s spoštovanjem zunanjepolitičnih interesov EU, najsi gre za Rusijo, Kitajsko ali ZDA.

Prav virusna pandemija, ki je postala osrednja točka vrha zaradi vseevropske (ne le) zdravstvene krize, ki jo je sprožila, je izpostavila bruseljsko zanemarjanje balkanske regije v zadnjem desetletju. Predsednik tričlanskega bosanskega predsedstva Milorad Dodik je pred dnevi odkrito kritiziral omejevanje izvoza medicinske opreme iz Evropske unije in hvalil rusko zdravstveno pomoč, podobno pa je storil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dodal še izredno zahvalo Kitajski. Oba sta kasneje omilila kritike, potem ko je evropska komisija prejšnji teden napovedala izdaten sveženj pomoči zahodnobalkanskim državam v vrednosti več kot tri milijarde evrov. Tudi uvodni poudarek predsednika evropskega sveta Charlesa Michela je bil namenjen koronavirusu in ne Balkanu, ko je sporočil: »Naša prioriteta je, da skupaj premagamo covid-19.« Po dobre tri ure trajajočem virtualnem vrhu je to ponovil tudi na sklepni tiskovni konferenci skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in gostiteljem vrha, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

Plenković za bienalna srečanja

Von der Leynova je razpravo o skupnih izzivih ter sodelovanju EU in zahodnega Balkana ocenila za zelo dobro. Posebej je poudarila da ni nobenega dvoma, da države s tega območja pripadajo Uniji in so hkrati privilegiran partner. Posebej se je zahvalila za albansko in srbsko medicinsko pomoč Italiji ter poudarila, da bo Unija po koronakrizi nastopila s širšim načrtom saniranja posledic. Plenković pa je tudi v imenu svoje države, najmlajše članice EU, dejal, da še posebej razumejo, kaj iščejo balkanske države, in jim pošiljajo signal, da je EU zanje tu. Napovedal je, da se bodo vrhovi EU in zahodnega Balkana nadaljevali vsaki dve leti, potem ko je bilo prvo pred dvema desetletjema prav v Zagrebu, drugo 2003 v Solunu, naslednje in zadnje do včeraj pa šele leta 2018 v Sofiji. Omenil je, da se je včerajšnji vrh vsebinsko odvil po pričakovanjih, čeprav zaradi virusne pandemije v povsem nepričakovanih okoliščinah, ter izrazil prepričanje, da bo virtualno sporočilo iz vseh prestolnic članic Unije ugodno odmevalo v balkanski šesterici. Med njo BiH in Kosovo še čakata na povabilo k pogajalski mizi.