Rezultati raziskave o prisotnosti protiteles pri reprezentativnem vzorcu populacije so potrdili, da je bilo z novim koronavirusom okuženih relativno malo ljudi, zato mora biti vlada pri sproščanju omejevalnih ukrepov zelo previdna, ocenjuje infektologinja Bojana Beovič, vodja skupine strokovnjakov, ki svetujejo vladi oziroma ministrstvu za zdravje. »Tempo sprejemanja ukrepov se ne bo spremenil,« pojasnjuje. »Nizka prekuženost pomeni, da je ne smemo nekontrolirano povečevati. Še vedno moramo preprečevati širjenje okužbe ter intenzivno iskati okužene in njihove stike,« pojasnjuje.
Sproščanje ob nevtralizacijskih ukrepih
Vlada je konec prejšnjega tedna in v začetku tega tedna odpravila oziroma omilila več omejevalnih ukrepov, še vedno pa nekatere gospodarske dejavnosti ne obratujejo. Predvidoma bo vlada po dveh tednih, kolikor traja inkubacijska doba pri tej bolezni, ocenila, ali so možne dodatne sprostitve ali pa je treba določene ukrepe znova uvesti. Za 18. maj je napovedano tudi omejeno odpiranje šol in vrtcev. Takrat naj bi vlada tudi odločala o odprtju večjih trgovin, postopnem zagonu turizma in drugih sprostitvah. Še naprej pa naj bi bili prepovedani zborovanja in množične prireditve.
Ko je pred približno tremi tedni napovedal raziskavo, je minister za zdravje Tomaž Gantar dejal, da bo dala jasno sliko, ki bo ključna za nadaljnje odločanje. Uradni govorec vlade Jelko Kacin je še v ponedeljek vztrajal, da bo od rezultatov raziskave odvisno, kakšni bodo nadaljnji koraki pri rahljanju ukrepov na različnih področjih, od vzgojno-izobraževalnega do športa in gospodarstva. Vendar je raziskava Inštituta za mikrobiolobijo in imunologijo (IMI) pokazala samo to, da je bilo z novim koronavirusom najverjetneje v stiku veliko več ljudi, kot je bilo pozitivnih brisov, a še vedno največ štirje odstotki prebivalcev. »Morda je kdo naivno pričakoval, da bo raziskava odločila namesto kogarkoli, a to se ne bo zgodilo,« je včeraj dajal Kacin in dodal, da je nadaljnje sproščanje odvisno od spremljevalnih ukrepov, ki naj bi v največji meri nevtralizirali nevarnosti sproščanja. Kaj je s tem mislil, ni povedal. Premier Janez Janša in drugi predstavniki vlade so že večkrat opozorili, da bo treba uvesti spremljanje stikov okuženih prek komunikacijskih naprav, pri čemer v zadnjem času dodajajo, da mora biti nadzor skladen s pravili o varstvu osebnih podatkov.
Predstojnik IMI Miroslav Petrovec je včeraj dejal, da bo o ukrepih in navodilih odločala vlada po posvetu s strokovno skupino, ki jo vodi Bojana Beović in katere član je tudi sam. Dr. Beovićeva pojasnjuje, da je skupina že prej na podlagi različnih modelov sklepala o nizki prekuženosti, raziskava pa je to potrdila. Poleg tega je potrdila njeno prepričanje, da smo v Sloveniji učinkovito upočasnili širjenje virusa, saj kaže, da se je število okuženih zelo zmanjšalo. »Ker se zdaj vladni ukrepi odpravljajo, bomo lahko opazovali, ali se ljudje tudi brez njih držijo navodil stroke, ki so ključna,« napoveduje.
O koronavirusu veliko še ne vemo
Ker je raziskava potrdila nizko prekuženost, se je vlada izognila dilemi o tem, kaj prekuženost sploh pomeni. Za zdaj nihče ne ve, koliko časa je oseba, ki je prebolela covid-19, pred njim varna. Po oceni strokovnjakov bi ta čas lahko trajal od enega meseca do treh let. Prav tako nihče ne ve, kolikšna prekuženost prebivalstva je zadostna. »Z gotovostjo lahko rečemo, da se nobena oseba v Sloveniji ne bo okužila z ošpicami, če ima 98 odstotkov prebivalcev protitelesa za ošpice. Pri drugih virusih je ta prag 90 ali 95 odstotkov. Za koronavirus tega žal ne vemo. Morda je dva odstotka, morda 25, 80 ali 90,« je včeraj odgovarjal vodja raziskave in profesor na IMI Mario Poljak. Odpravljanje omejitev bi bilo torej tvegano, tudi če bi bila prekuženost v Sloveniji precej višja.
Protitelesa so raziskovalci našli pri 41 od 1318 sodelujočih v raziskavi. Od 60 do 65 odstotkov tistih s protitelesi je v anketi poročalo, da so v zadnjih treh mesecih pri sebi opazili vsaj enega od znakov covida-19, je povedal Poljak. Nekaj bol
nikov naj bi bilo torej asimptomatskih, vendar raziskovalci včeraj o njih niso želeli govoriti. Eden od ciljev raziskave naj bi bil sicer tudi odgovor na vprašanje, ali virus širijo tudi asimptomatski bolniki in koliko se morajo ti izolirati od drugih. Ker bo raziskava trajala več mesecev, bodo raziskovalci morda do tega še prišli, tako kot morda tudi do podatka o trajanju imunosti. Odslej bodo raziskovalci vsaka dva tedna po telefonu preverili, ali je kateri od sodelujočih zaznal simptome, in te bodo potem testirali. Konec oktobra pa bodo vsem ponovno vzeli vzorec krvi.
