Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) smo prosili za podatke, koliko okužb z novim koronavirusom je bilo doslej potrjenih v posameznem domu starejših (koliko od tega pri stanovalcih in koliko pri zaposlenih), koliko stanovalcev posameznega doma je umrlo (koliko od tega v domu in koliko v bolnišnici)… NIJZ nam je posredoval le skupne podatke in se izgovoril, da nam informacij za posamezni dom zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo posredovati. Zato smo jih pridobili neuradno, saj jih NIJZ sporoča štabom civilne zaščite.
NIJZ skriva statistiko posameznih domov
Toda sklicevanje NIJZ na varovanje osebnih podatkov ne drži vode, kajti njihova predstavnica je nedavno v državnem zboru te številke javno predstavila, in sicer za štiri domove (za Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Metlika in Horjul), ki imajo največ težav z epidemijo koronavirusa.
Iz podatkov, ki jih NIJZ sporoča štabom civilne zaščite in ki jih predstavljamo v preglednici, izhaja, da je bilo do 4. maja do polnoči v 17 domovih starejših (DSO) potrjenih 320 okužb s koronavirusom pri stanovalcih in pri 105 zaposlenih, skupaj torej 425 (v šestih domovih so okužbo potrdili le pri zaposlenih). Vseh okuženih v državi je bilo ta dan 1445. To pomeni, da delež okuženih stanovalcev DSO v skupnem številu vseh okuženih znaša dobrih dvaindvajset odstotkov, če upoštevamo tudi zaposlene, pa slabih trideset odstotkov.
Do 4. maja do polnoči je bilo pri bolnikih s covidom-19 potrjenih 98 smrtnih primerov, od tega 78 pri stanovalcih DSO. Iz tega izhaja, da je bilo doslej skoraj osemdeset odstotkov vseh smrti, povezanih z novim koronavirusom, v domovih starejših. Precej okuženih je že ozdravelo; med stanovalci 116 ali dobra tretjina vseh, pri katerih je bila okužba potrjena, med zaposlenimi pa 69 ali slabih 66 odstotkov vseh okuženih.
V bolnišnicah je umrlo deset varovancev DSO
Vse od izbruha epidemije koronavirusa so zelo glasne kritike, da se bolnišnice otepajo obolelih stanovalcev domov starejših. To kritiko je v zadnjem javnem pismu ponovila tudi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, ki si prizadeva za dostojno starost. Izpostavila je, da v času epidemije ni bila zagotovljena kakovostna in varna oskrba starejših v domovih. »Čeprav ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, hospitalizirani, obstajajo informacije o triažiranju oskrbovancev domov, ko je 'konzilij na podlagi kartotek' vnaprej odločil, kdo ne bo deležen zdravljenja v bolnišnici (tako so bolni ostajali v domovih) in kdo bo ostal v paliativni oskrbi brez soglasja posameznika oziroma njegovih bližnjih. Nenadno poslabšanje bolezni zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Tega zdravniki v DSO praviloma niso odredili, saj so imeli drugačna navodila in so bili zdravniki prisotni le po nekaj ur na dan,« je v javnem pismu med drugim zapisala Marolt-Medenova.
Po podatkih, ki nam jih je včeraj posredoval NIJZ, je bilo zaradi koronavirusne bolezni doslej hospitaliziranih 53 stanovalcev DSO ali dobrih šestnajst odstotkov vseh s potrjeno okužbo. Kot smo že zapisali, jih je umrlo 78, od tega deset ali slabih trinajst odstotkov v bolnišnicah, velika večina pa v domovih. Direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel je v nedavnem intervju za naš časopis poudarila, da je v domovih iz leta v leto več hudo bolnih in od nege popolnoma odvisnih stanovalcev ter da so v ozadju smrti tudi številna pridružena obolenja, zato je po njenem težko oceniti, ali je človek umrl s covidom-19 ali zaradi njega. NIJZ podatkov o tem, koliko pridruženih bolezni so imeli v povprečju umrli stanovalci DSO, ne zbira.
