Rahljanje ukrepov: Slovenija se počasi prebuja iz športnega sna

Trenirajo tudi v Italiji in Španiji

V središču pozornosti je nogomet, ki se po dveh mesecih zatišja počasi prebija do velikega odra. Za obuditev panoge se zavzemajo Angela Merkel, Antonio Conte, Pedro Sanchez in drugi najvidnejši evropski voditelji, ki so izpostavili pomembnost varne vrnitve nogometašev na igrišča. V Sloveniji se je premier Janez Janša pred tednom dni oglasil z napovedjo, da velika športna tekmovanja tako doma kot na tujem najverjetneje ne bodo mogoča do odkritja cepiva. Bo res tako? V Nemčiji so že pred mesecem dni odprli klubske prostore in igralcem omogočili vadbo v manjših skupinah. Nemčija bo očitno postala prva evropska država, ki bo pod strogimi zdravstvenimi ukrepi in brez gledalcev na stadionih po dveh mesecih premora obudila prvoligaško dogajanje. Agencija Reuters poroča, da bi se bundesliga lahko nadaljevala že prihodnji konec tedna, a je končna odločitev v rokah nemške vlade. V zadnjih dneh so v Nemčiji testirali nogometaše, trenerje in osebje vseh klubov prve in druge lige. Od 1724 opravljenih testov so ugotovili deset okužb.

V Italiji in Španiji, kjer so imeli največ težav z izbruhom novega koronavirusa, so že v začetku tedna sprostili del ukrepov za nogometaše. Italijanski in španski klubi so najprej odprli treninge za manjše skupine igralcev, čez dva tedna načrtujejo tudi odpravo ukrepov za skupinsko vadbo. Italija se pripravlja na nadaljevanje nogometne sezone v začetku junija, Španija pa kakšen teden pozneje. Z odpravo ukrepov na področju športa so pohiteli tudi na Hrvaškem, kjer se je večina športnikov že pred prvomajskimi prazniki vrnila v okrnjen trenažni proces. Mediji poročajo, da se bo nogometno življenje pri južnih sosedih nadaljevalo ob koncu maja s tekmami hrvaškega pokala, teden dni pozneje nameravajo odpreti tudi ligaško tekmovanje. Še hitrejšo vrnitev nogometa napovedujejo na Madžarskem, kjer bodo v drugi polovici maja nadaljevali tako pokalno tekmovanje kot prvenstvo. V Avstriji in Srbiji so medtem prav tako omilili ukrepe za treniranje športnikov, Portugalska, Poljska in Bolgarija pa so že sprejele načrt za nadaljevanje nogometne sezone.

Gabrovec: OKS se je držal rokov

Kje se je zataknilo v Sloveniji? Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec pravi, da so ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v drugi polovici aprila dostavili predloge za omilitve ukrepov, ki so jih pripravile posamezne nacionalne zveze. »Slovenija je pri sproščanju ukrepov za šport morda nekoliko bolj previdna kot druge države. Športna srenja je opravila svoje delo in ministrstvu v dogovorjenem roku predala vso dokumentacijo. Po dogovoru z državnim sekretarjem za šport Marjanom Dolinškom smo nemudoma pristopili k izdelavi napotkov za sprostitev ukrepov. Z naše strani je bilo vse pripravljeno za zagon športa,« je o vlogi OKS povedal Bogdan Gabrovec.

Nogometna zveza Slovenije medtem opozarja, da bo nastala nepopravljiva škoda, če država ne bo omogočila nadaljevanja profesionalnega ekipnega športa. »Na nogometnem področju bi izguba lahko znašala do deset milijonov evrov, kar predstavlja skoraj polovico vseh sredstev, ki jih je država namenila za program športa v letu 2020. Ker se ukrepi vlečejo in pravih smernic za ekipne športe ni na vidiku, so razmere v klubih iz dneva v dan zahtevnejše. Klubi zaradi posebnosti panoge nimajo rezerv. S tem je ogrožen njihov obstoj, posledično pa tudi obstoj profesionalnega športa, kot ga poznamo,« so zapisali v nogometni zvezi, kjer združujejo več kot 50.000 registriranih nogometašev.

Levovnik: Vprašajmo športnike

Dolgoletni ugledni športni funkcionar Tomo Levovnik sodi med zagovornike postopnega odpiranja športnega življenja na najvišji ravni. Meni, da v Sloveniji pavšalno z rahljanjem ukrepov nismo ničesar zamudili. Hkrati opozarja, kako pomembna bo celovita priprava športnikov pred vrnitvijo. »Smo v fazi dolgega premora vrhunskih športnikov, ki potrebujejo temeljito pripravo, če želijo tekmovati. Slogan višje, hitreje, močneje bi v teh časih preimenoval v zdravo, višje, hitreje, močneje. Športnik, ki ni dovolj dobro pripravljen, je precej bolj izpostavljen poškodbam. Zelo kredibilno bi bilo vprašati tudi športnike same, kakšno je njihovo mnenje. Nekateri bi tekmovali takoj, drugi ne bi šli na tekmovališče, številni med njimi pa se sploh ne morejo odločati, saj so v delovnem razmerju, zato v njihovem imenu odločajo lastniki,« je razložil Tomo Levovnik.

Levovnik je pohvalil hiter odziv Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je zbral predloge nacionalnih zvez in jih v paketu dostavil ministrstvu. »Presenečen sem nad distanco slovenske vlade in pristojnega ministrstva na temo športa. Več kot pet tednov krize je bilo potrebnih, da smo prvič slišali besedo šport. Pričakoval sem več koordiniranega dela, s katerim bi šport pridobil približno jasne smernice, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Šport je v Sloveniji zelo pomemben tudi z zdravstvenega vidika, zato bi si zaslužil večjo pozornost. Ko so na sporedu olimpijske igre ali druga velika športna tekmovanja, šport in politika sodelujeta z roko v roki. Zdaj, ko je medsebojno sodelovanje zelo pomembno tako po vsebinski kot organizacijski plati, vse skupaj šepa. Težko ocenjujem, kdo je kriv,« je dodal Levovnik.

Podčrtal je, da je previdnost pri sproščanju ukrepov na področju športa nujna. »Kako resno so pandemijo vzeli najbolj razvite športne panoge, kažejo tenis, atletika in ameriški športi, ki odpovedujejo in prestavljajo turnirje in prvenstva v pozno koledarsko leto ter ne hitijo z igranjem profesionalnih lig. Pričakoval sem bolj jasne usmeritve Mednarodnega olimpijskega komiteja in Svetovne zdravstvene organizacije. Ukrepi so pristali povsem na plečih posameznih držav. Nazorno se vidi, da nekaterim šport pomeni več, drugim manj,« je sklenil.