»Začela sem iskati načine, kako pomagati sebi, in ugotovila, da lahko istočasno pomagam tudi drugim,« pripoveduje Lea Cipot. Leta 2012 je ustanovila Zavod Korak naprej. »Začeli smo s trgovino v Murski Soboti, kjer so stranke lahko kupovale in prodajale rabljena otroška oblačila in drugo opremo svojih otrok. Ideja se je hitro prijela, saj smo izhajali iz resnične potrebe. Stvari, ki so jih ljudje prinašali v trgovino, so bile zares lepe. Jasno, otroci oblačila hitro prerastejo in kdor nima sorodnikov ali prijateljev, ki bi jim jih podaril, otroška oblačila zavrže, čeprav so še povsem uporabna.«
Komisijska trgovina ljudem ni omogočila le nakupa rabljenih oblačil po zelo dostopni ceni, pač pa tudi prodajo. »S tem smo začeli ljudi na veliko ozaveščati: kaj se prodaja, kam in kakšne stvari lahko prinašajo, da jih ne kopičijo doma - eni so jih pred tem kurili, drugi odlagali vsepovsod. Navdušenje je raslo in potrebe širile. Mnogi so recimo prinašali starejša ali poškodovana oblačila, ki jih nismo mogli dati v prodajo. Pa smo vzpostavili šivalnico, ki iz rabljenih oblačil šiva nove unikatne izdelke. Zrasla je tudi mizarska delavnica, kjer stranke učimo različnih mizarskih spretnosti, ali pa za njih prenavljamo ali po naročilu izdelamo različne kose pohištva – vse v duhu ponovne uporabe in krožnega gospodarstva ter ozaveščanja, kam s stvarmi, ki jih ne potrebujemo več. Postali smo vir informacij, kako si pomagati sam, tudi tako, da si doma narediš kaj lepega iz rabljenega materiala,« pravi Lea Cipot.
Graditi skupnost
»Včasih si kdo razlaga, da rabljene izdelke za našo trgovino dobimo zastonj in da je ves dohodek od prodaje naš dobiček. Ni res! Za nas je zelo pomembno, da vse naše stranke dobijo svoja rabljena oblačila izplačana. Gre za močno skupnostno aktivnost, s prodajo artiklov pa po svojih močeh prispevamo k ekonomski situaciji v okolju. Denar ostane v skupnosti! Vsi, ki pridejo k nam, postanejo aktivni del naše zgodbe. Tako se glas o nas hitreje širi, predvsem pa nenehno dobivamo nove predloge, s čim bi se še lahko ukvarjali in kako. Skupaj rastemo in se razvijamo,« pojasnjuje Lea Cipot.
»Ljudje imajo ali nimajo; jaz sem se odločila za dejavnost, kjer lahko imajo vsi. Med našimi rednimi obiskovalci najdemo finančno dobro stoječe družine, pa tudi tiste, ki komaj čakajo na naše mesečne dogodke, ko prodajamo oblačila in opremo za 50 centov. Četudi so cene v naši trgovini že sicer zares nizke v primerjavi z drugimi ponudniki, se ob posebnih mesečnih znižanjih k nam zgrnejo množice,« še doda.
Pri tem Lea Cipot poudari še druge učinke takšne trgovine: »Všeč mi je ves proces menjave in druženja med mamicami, izmenjava informacij, spodbud, izkušenj. Vse v duhu ozaveščanja o okoljski odgovornosti, ki gre z roko v roki z družbeno odgovornostjo. To je naše osnovno vodilo: da se začnemo zavedati, da ta planet ni zgolj za nas, ampak tudi za naše potomce. Za te otroke, ki so jim namenjeni izdelki iz naše trgovine.«
A res rabiš novo?
Zavod trenutno zaposluje šest ljudi, tudi tri invalide. »Zelo sem ponosna na naše zaposlene, ker so hitro razumeli mojo idejo in osnovno sporočilo. Oni so ga udejanjili. V teh letih smo naredili ogromno lepega, recimo prvo modno revijo v Ljubljani v Festivalni dvorani iz recikliranih materialov, kjer smo predstavili otroško kolekcijo. Izpeljali smo tudi več projektov o tekstilu in ponovni uporabi, vsak dan razvijamo nove izdelke, ideje kapljajo … Ponosna sem, da lahko zaposlujemo in se sami preživljamo. Dejansko smo rekli tako: postavili bomo trdne temelje, ko pa bomo dovolj zrasli, bomo zagrizli tudi v kakšen večji projekt …« napoveduje Lea Cipot.
A že zdaj projektov kar mrgoli. »Med ljudi raznašamo dvom v potrošništvo: a je res treba nenehno kupovati nove stvari? Želimo si raziskovati vse razsežnosti ponovne uporabe; delovati v regiji in potem z malimi koraki naprej. Zelo smo veseli, da smo se povezali z osnovnimi šolami, kjer izvajamo delavnice ponovne uporabe in naše znanje prenašamo na otroke, ki so zelo radovedni in postavljajo ogromno vprašanj. Za njih pripravljamo tudi praktične delavnice, ko pridejo naredit kakšen svoj izdelek v mizarsko ali tekstilno delavnico. Mogoče odkrijemo še kakšnega malega ekološkega modnega oblikovalca!«
Lea Cipot opozarja, da se socialnega podjetništva v Sloveniji še zmeraj drži nekakšen tabu. »Pri nas ljudje besedo 'socialno' razumejo kot nižanje standardov; slabšalno. Sama si to predstavljam kot opravljanje družbeno koristnih, uporabnih dejavnosti. Opazovati, razumeti potrebe naše družbe in dajati odgovore. Vedno se kaj najde. In če imaš voljo, pogum in malo optimizma ... Najdeš način.«
V tednih karantene so tako v šivalnici vzpostavili proizvodnjo zaščitnih mask in jih ljudem pošiljali po pošti. Danes pa, juhu, tudi trgovina v Murski Soboti ponovno odpira svoja vrata.
