In nič drugega. Samo oči policijskega inšpektorja Brauna so zažarele v posebno perverznem užitku.
Švejk se je priklonil in rekel ponosno: »Pripravljen sem, gospodje. Menim, da pomeni arest toliko kakor ajncl, to pa še ni tako slabo.«
»Nikar se preveč ne šopiri,« je odgovoril policaj, nakar je Švejk dejal: »Sem čisto skromen in hvaležen za vse, kar storite zame.«
V celici je sedel na pogradu zamišljen mož. (…)
Švejk pa je tačas z zanimanjem ogledoval po stenah načečkane napise. Med njimi je bil napis, v katerem neznan jetnik obeta nebesom boj s policijo na življenje in smrt. Besedilo se je glasilo: »To boste drago plačali.« Drugi jetnik je napisal: »Pište me v rit, petelini.« Spet drugi je na kratko ugotovil: »Sedel sem tu 5. junija 1913 in z menoj so ravnalo spodobno. Josef Mareček, trgovec iz Vršovic.« Tu je bil tudi napis, ki je človeka pretresel s svojo globino: »Milost, veliki Bog…«, pod njim pa: »Pište me v r.« Črka r je bila prečrtana, ob strani prezirljivo napisano z velikimi črkami: »SNOB.« (…)
»Ali ste se zelo trudili, preden ste razbili marmorno ploščo,« je vprašal Švejk, »ali pa ste jo preklali kar na mah«?
»Na mah,« je ogovoril omikani gospod.
»Potemtakem vam pa ni pomoči,« je rekel Švejk zamišljeno. »Dokazali vam bodo, da ste se pripravljali na to z marljivim vežbanjem. Kaj pa kava tujega gospoda, v katero ste pljunili, ali je bila z rumom ali brez ruma?«
In ne da bi čakal odgovor, je pojasnjeval:
»Če je bila z rumom, bo zadeva hujša, ker je taka kava dražja. Sodišče vse izračuna, vse sešteje, da napihnejo iz vsega skupaj najmanj zločin.«
Jaroslav Hašek (1883–1923): Dobri vojak Švejk; prevod Jože Zupančič, ilustracije Josef Lada; DZS, 2000
