Lagardova je po današnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB), ki je bila izpeljana na daljavo, povedala, da se je evrsko območje znašlo v primežu padca gospodarske dejavnosti, katerega obseg in hitrost sta brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni.
Razpoloženje podjetij in potrošnikov je strmoglavilo, gospodarska dejavnost se je močno zmanjšala, razmere na trgu dela pa temeljito poslabšale, je strnila. Hudo prizadeta sta tako predelovalni kot storitveni sektor.
Evropski statistični urad Eurostat je sicer prav danes objavil prvo oceno gibanja BDP v evrskem območju in celotni EU v prvem četrtletju letos. BDP se je v območju evra v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,3 odstotka, medletno pa za 3,8 odstotka. Še bolj izrazit je bil padec gospodarske dejavnosti v nekaterih velikih gospodarstvih, kot so francosko, italijansko in špansko.
Lagarde: Najvišja prioriteta je reševanje življenj
Po oceni sveta ECB je negativni učinek prekinjenega javnega življenja in motenj gospodarske dejavnosti zaradi pandemije še hujši v tekočem drugem četrtletju.
Je pa kljub negativnim posledicam za gospodarstvo Francozinja na čelu ECB zatrdila, da je v trenutni globalni zdravstveni krizi "najvišja prioriteta reševanje življenj". "Moramo imeti v mislih, da je vsaka smrt tragedija," je bila jasna in izrazila sožalje vsem svojcem umrlih zaradi bolezni covid-19.
Ker je prihodnji razvoj še negotov, so tudi napovedi strokovnjakov ECB v širokem razponu. BDP območja skupne evropske valute bi se tako lahko letos skrčil v intervalu od pet do 12 odstotkov, odvisno od trajanja omejitvenih ukrepov in njihovih negativnih učinkov na gospodarstvo ter uspeha fiskalnih in drugih politik za odpravo posledic zdravstvene krize za podjetja in prebivalstvo, je povedala Lagardova.
Hitrost in obseg okrevanja gospodarske dejavnosti zelo negotova
Ob postopni odpravi omejitvenih ukrepov v ECB, kjer bodo sicer novo celovito napoved za BDP in inflacijo predstavili junija, pričakujejo okrevanje gospodarske dejavnosti, a sta njegova hitrost in obseg še zelo negotova.
Lagardova je nato povzela današnje odločitve sveta ECB, ki je šel dodatno nasproti bankam in jim olajšal dostop do dolgoročnega financiranja, kljub nekaterim napovedim pa ni povečal posebnega 750 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic.
Svet ECB je sklenil, da se bodo nakupi nadaljevali, dokler svet ne bo ocenil, da je koronske krize konec, oz. v vsakem primeru do konca 2020. Ob tem je zapisal, da je polno pripravljen na povečanje obsega programa in prilagoditev sestave nakupov, in to za kolikor bo treba in kakor dolgo bo treba.
Lagardova je novinarjem po seji še jasneje povedala, da bi centralne banke območja z evrom omenjeni program lahko izvajale tudi po koncu tega leta, odvisno od trajanja krize. Zagotovila je tudi polno prožnost ECB pri nakupih vrednostnih papirjev in ocenila, da je ta posebni program odkupovanja obveznic, ki dopolnjuje druga podobna orodja, trenutno najboljši mehanizem, ki ga ima ECB na voljo za spopad s posledicami pandemije.
Svet ECB ostaja zavezan k temu, da bo denarna politika naredila vse, kar je treba, za podporo državljanom evrskega območja v teh "izjemno zahtevnih časih". Je pa Lagardova vnovič pozvala članice evrskega območja in EU k ambicioznemu in usklajenemu javnofinančnemu odzivu, ki je po prepričanju sveta ECB prav tako ključen za uspešen spopad z recesijo.
Pozdravila je do zdaj potrjene ukrepe v vrednosti okoli 540 milijard evrov, a svet ECB poziva k dodatnim "odločnim in pravočasnim" ukrepom za podporo okrevanju. V tej luči pozdravlja strinjanje glede vzpostavitve posebnega sklada za okrevanje.
Čeprav se trenutni ukrepi ECB obravnavajo predvsem skozi prizmo podpore finančnemu sektorju in s tem gospodarstvu ter omogočanja ugodnejšega zadolževanja držav, pa je mandat ECB skladno s temeljnimi pogodbami EU dejansko omejen na zagotavljanje cenovne stabilnosti.
Trenutno je letna inflacija predvsem zaradi močnega padca cen energije v zadnjih tednih daleč od srednjeročnega cilja ECB, ki je inflacija blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma. Aprila je bila namreč inflacija v evrskem območju vsega 0,4-odstotna. V ECB pričakujejo, da bo inflacija nizka ostala tudi v prihodnjih mesecih, zaradi gospodarske krize pa se bo znižala tudi osnovna inflacija, torej tista brez cen energije.
