V bodoče sicer v sindikatu pričakujejo, da bodo vse skupine delavcev obravnavali enakopravno, je dejala predsednica sindikata Tea Jarc.
Raziskavo so po njenih besedah končali 1. aprila in so rezultati zato po njeni oceni bolj optimistični, kot bi bili, če bi zajela celotno obdobje epidemije covida-19 in njene posledice.
Tri četrtine študentov bi brez študentskega dela težko preživelo
Študentje v povprečju na leto delajo pri dveh delodajalcih in pol, več kot tretjina vprašanih pa je prek študentske napotnice mesečno zaslužila med 250 in 500 evri. Približno tri četrtine bi jih brez študentskega dela težko preživelo mesec, je povedala aktivistka sindikata Ula Nikolaja Ratajec.
Kar 70 odstotkov jih je potrdilo, da želijo s študentskim delom pridobiti delovne izkušnje. Kljub temu pa se jih je kar polovica strinjala, da študentsko delo negativno vpliva na njihov študij.
Približno štiri petine se jih ne strinja, da je štipendij dovolj in da so te dovolj visoke. Približno dve tretjini vprašanih pa se jih ne strinja, da so študenti dovolj dobro informirani o možnostih štipendiranja.
Del ankete so namenili tudi mladim brezposelnim. Med njimi je bilo na zavodu za zaposlovanje v evidenco brezposelnih prijavljenih 69 odstotkov vprašanih. Med njimi je največ tistih s končano visokošolsko izobrazbo.
Po besedah strokovne sodelavke sindikata Sabine Leben več kot polovica vprašanih s storitvami zavoda ni zadovoljna. Slabo so namreč obveščeni o prostih delovnih mestih, nezadovoljni pa so tudi z napotitvami na razgovore za delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu profilu, ter z informiranjem o pravicah in dolžnostih brezposelnih. Več kot dve tretjini jih menita, da dobivajo vabila na razgovore za delovna mesta, ki zanje niso primerna.
Pri več kot polovici mladih prekarcev elementi delovnega razmerja
Mladi brezposelni bi delali tudi na črno. Če pa bi lahko izbirali med oblikami dela, bi jih tri četrtine izbralo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Med prekarnimi delavci, katerih položaj je predstavila aktivistka sindikata Staša Jovanovič, jih je v preteklem letu polovica opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, samozaposlenih pa jih je bilo v zadnjem letu 37 odstotkov. Pri več kot polovici od teh je mogoče zaznati elemente delovnega razmerja.
Anketo so izvedli v sklopu projekta Delam, nimam za burek, ki ga financira program Erasmus+: Mladi v akciji. Anketirali so 1325 mladih v starosti od 15 do 35 let, ki so dijaki, študenti, brezposelni in prekarci. Začeli so 19. februarja, končali pa 1. aprila.
