Konservativni premier Boris Johnson je dobra dva tedna po tistem, ko so ga odpustili iz bolnišnice, in dva dni po vrnitvi na delo noč spet preživel v bolnišnici. Tokrat v porodnišnici, ker je njegova 24 let mlajša zaročenka Carrie Symonds v zgodnjih jutranjih urah rodila zdravega fantka. Od popadkov do rojstva je bil zraven. To je prvi otrok 32-letne Symondsove, ki se je pri vsega enaindvajsetih zaposlila v tiskovnem uradu konservativne stranke. Johnsona je spoznala leto kasneje (2010), ko je bil londonski župan. Sodelovala je v uspešni kampanji za njegovo vnovično izvolitev. Ni znano, kdaj sta postala ljubimca, znano pa je, da je Johnson leta 2018, ko je Symondsova postala zelo mlada direktorica oddelka konservativne stranke za komunikacije, zapustil drugo ženo, in to v času, ko se je zdravila zaradi raka. Znano je tudi, da ga je najstarejša hčerka, ki je samo pet let mlajša od njegove zaročenke, takrat razglasila za sebično barabo.

Za 55-letnega Johnsona je novorojenček šesti ali sedmi otrok. V njegovem prvem zakonu ni bilo otrok, v drugem so bili štirje. Uradno pa se ne ve, ali ima enega ali dva nezakonska otroka iz vrste ljubezenskih afer. Največ z novinarkami. Marsikateri politik politično ne bi preživel tako pestrega ljubezenskega življenja, sploh v konservativni stranki, ki rada pridiga družinske vrednote in visoko moralo. Resnici na ljubo, Johnson nikoli ni bil med njimi. To bi bilo nemogoče, ker je bil že zaradi laganja dvakrat ob službo; prvič kot novinar, ko si je izmislil navedek, drugič, ko je nekdanjemu šefu stranke zanikal eno od večjih, trajnejših afer. Njega pa se nič ne prime – z izjemo novega koronavirusa. Oba z zaročenko sta prebolela okužbo, ona doma z blažjo obliko, on težko in v bolnišnici, kjer je bil tri dni in noči na intenzivni negi in 48 ur – tako pravi sam – med življenjem in smrtjo.

Zahvale in kritika

Johnson je imel danes dober izgovor, da se je po ponedeljkovi vrnitvi na delo izognil prvemu soočenju o pandemiji z novim laburističnim voditeljem Keirom Starmerjem. Ta je znan po forenzičnosti svojih vprašanj – ne samo o brexitu, zdaj tudi o napakah vlade, o zamujanju pri testiranju in pomanjkanju zaščitne opreme v državnem zdravstvu, v katerem je umrlo že 85 zdravnikov, sester in drugih zaposlenih. Premier je v ogenj poslal svojega donedavnega začasnega namestnika Dominica Raaba, ki pa ni znal najbolje odgovoriti na težka Starmerjeva vprašanja, posebno o srhljivi napovedi, da bo pandemija v Evropi največ življenj zahtevala ravno v Britaniji. Po najnovejših številkah je samo v bolnišnicah zaradi virusa umrlo že 22.370 ljudi. Danes so jim prvič dodali umrle »v skupnostih«. Skupno je žrtev 26.097. V tem seštevku so samo umrli Otočani, pri katerih je test pokazal, da so okuženi. Z drugimi besedami: ne vključujejo netestiranih Otočanov, ki so umrli doma in drugod. Dejansko število žrtev naj bi bilo več kot 40.000.

Malo verjetno se zdi, da bi se Johnson odločil za dvotedenski očetovski dopust, kot je napovedal pred pandemijo. Oba, premier in zaročenka, se na veliko zahvaljujeta državni porodnišnici. Kot se je premier, ko je okreval po okužbi z novim koronavirusom, zahvaljeval državnemu zdravstvu, ki je v Britaniji najbližje kolektivni religiji. To je konservativce, ki bi ga od nekdaj radi privatizirali, vedno jezilo. Premier se je na delo vrnil v ponedeljek, po dvotedenskem okrevanju v premierski podeželski rezidenci in sredi naraščajočih kritik na račun konservativne vlade, od njenega začetnega odziva na najhujšo zdravstveno krizo do še nerešenih problemov glede oskrbe državnega zdravstva z zaščitno opremo, testiranja, podatkov o žrtvah. V državnem zdravstvu, v katerem se spomnijo, da so konservativci pred njegovim nastankom po drugi svetovni vojni (1948) 22-krat glasovali proti, si bolj kot premierjeve hvale želijo, da bi pravočasno ukrepal na začetku pandemije in jih primerno opremil. Laburistična opozicija je že napovedala zahtevo po neodvisni preiskavi vladnega odziva na krizo, ko bo ta mimo.