Družina, popularno poimenovana za superdružino, priznava, da je bil izbruh sedanje virusne epidemije na Otoku zanje najbolj skrb vzbujajoč dogodek v vsem dosedanjem življenju – vse dokler ni koronavirus vstopil tudi v njihovo hišo. Prišel je s 50-letnim Royem. Pomožni bolničar se je do pred dnevi s kolegi šalil, da ga bo prej kdo v družino prinesel iz supermarketa kot on, zavarovan z zaščitno obleko v mednarodno priznani bolnišnici Ninewells. Njegova sedemdnevna izolacija in zapovedana 14-dnevna karantena za vse preostale družinske člane v hiši s šestimi spalnicami pa sta ob dejanskem soočenju z virusom razblinili strah pred njim in družino še bolj povezali. Roy se celo prepričuje, da je kar vesel, da se je soočil z okužbo, saj se bo lažjega srca vrnil na delo na vstopno točko za bolnike, za družino pa pravi, da bo dobila »čredno imuniteto«. Emma, ki je 28 let skrbela zgolj za otroke, pred poltretjim letom pa z bratom Scottom in njegovo ženo Kudzai odprla kavarno, je s prihodom virusa začutila celo olajšanje. Oblastni protikoronski ukrepi z zapovedanimi zaprtji dejavnosti in vsemi otroki naenkrat v hiši so jo spravljali ob živce, tako da se je dan pred Royevo potrjeno okužbo zaradi stresa dodobra zjokala. Zdaj je spoznala, da je iz epidemije ne bo popeljala oblast s svojimi tudi neživljenjskimi ukrepi. »Realnost pač ne deluje tako,« ugotavlja in stavi na zdravorazumsko fleksibilnost, tudi ko 14-letni Jonas cele noči preživi z Xboksom, 24-letna Charlotte ob šestih zjutraj začenja z delom od doma, sama pa dela v treh izmenah, v katere je vključeno tudi večkratno tekanje do trgovine, kjer je (spet birokratsko) prepovedano vzeti več kot tri enake izdelke, četudi gre za petnajstčlansko družino.

koronavirus Škotska superdružina izolacija