Obljubljajo milijarde, pa še nekakšen helikopterski denar, ki bo padal z neba kot jesensko listje, prav nič pa ni slišati, od kod bo prišel. Tisti, ki smo že preveslali nekaj kriz, vemo, da je račun na koncu izstavljen davkoplačevalcem in da se med njimi po pravilu ne znajdejo krizni dobičkarji, ampak tisti, ki jih je že sama kriza najbolj udarila po žepu. Po drugih virih se je, denimo, ozrl bolgarski premier Bojko Borisov. Poslovnežem, ki so tako kot pri nas prvi stali pred vladnimi vrati in klicali k reševanju delovnih mest, je navrgel, naj najprej prodajo svoje drage limuzine in potem prosijo za pomoč. Po policijskih statistikah je njihov vozni park za najsiromašnejšo članico EU kar zavidljiv. Ob treh bugattijih jim je Borisov javno naštel še 84 rolls-roycev, 241 bentleyjev, 123 ferrarijev, 54 maybachov, 22 mclarnov, 87 lamborghinijev, 311 maseratijev, 280 hummerjev, 400 jaguarjev in 5000 porschejev. Pet milijonov vrednega bugatti chirona vozi naokoli Vanjo Aleksijev, lastnik leta 1991 ustanovljenega transportnega podjetja Biomet. Nanj je čakal poldrugo leto, že prvi dan pa je z avtom, ki zmore 380 kilometrov na uro, v Sofiji poletel prek tako imenovanega ležečega policaja in naredil na njem za več kot 100.000 evrov škode. Združenje bolgarskih delodajalcev je Borisova nemudoma obtožilo, da poslovneže žali, a jih je premier zavrnil, da ga zanima izključno zaščita delavcev in njihovih pravic med krizo. Glede na zgolj izraženo željo Borisova tudi Bolgarija ne bo orala ledine in bo gospodarsko omrtvičenje prelila v javni dolg, tudi z odrekanjem davku na dobiček v domnevno dobrobit oživljanja proizvodnje in delovnih mest. In očitno bo tudi koronski nauk tak, da politiki vselej poskrbijo za profitiranje kriznih dobičkarjev, plača pa s krizo zastrašena raja.