Padec BDP je deloma posledica odziva na širjenje novega koronavirusa, pravi ministrstvo, saj so številne zvezne države marca uveljavile omejitvene ukrepe. Celotnih gospodarskih učinkov pandemije pa v oceni gibanja BDP v prvem četrtletju ni mogoče ovrednotiti, saj jih ni mogoče izločiti iz vhodnih podatkov, navaja.
Na znižanje BDP je vplival med drugim padec zasebnih izdatkov (pri storitvah najbolj za zdravstvene storitve, pri blagi pa v motorna vozila), investicij podjetij (predvsem v opremo) in izvoza (največ zaradi manj potovanj).
V ZDA od od sredine marca, ko je udarila pandemija, delo izgubilo več kot 26 milijonov ljudi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Strokovnjaki po navedbah dpa opozarjajo, da bi se lahko ameriško gospodarstvo skrčilo za največ od gospodarske krize pred skoraj 100 leti.
Podatki ministrstva za trgovino ZDA potrjujejo ocene analitikov, da je ameriško gospodarstvo že v globoki recesiji, ki se bo nadaljevala do odprave ukrepov za zajezitev širitve pandemije.
Slabi podatki so bili pričakovani in niso ganili vlagateljev na Wall Streetu, ki so se raje posvetili optimizmu zaradi poročil o dobrih učinkih zdravila remdesivir podjetja Gilead Sciences pri bolnikih s covidom-19, ki to zdravilo dobijo dovolj zgodaj.
Prvo četrtletje je bilo slabo, vendar bo drugo še slabše, saj je pandemija koronavirusa v ZDA izbruhnila šele v drugi polovici marca, ko je bilo prvo četrtletje že proti koncu. Bo pa druga polovica poslej uradno zapisana v zgodovino kot začetek nove ameriške recesije po letu 2009, česar predsednik ZDA Donald Trump ni pričakoval ob izteku prvega mandata, ki lahko zaradi tega ostane edini.
Potrošniška poraba, ki zaleže za dve tretjini vse ekonomske aktivnosti ZDA, je v prvem četrtletju padla za 7,6 odstotka, kar je največji padec od četrtega četrtletja 1980. V zadnjem četrtletju lani je potrošniška poraba narasla za 1,8 odstotka.
Padec uvoza je sicer pomagal izboljšati negativni prispevek zunanje trgovine in ta je celo prispevala k rasti 1,30 odstotne točke. Poslovne zaloge so padle za 16,3 milijarde dolarjev, v zadnjem četrtletju lani pa so narasle za 13,1 odstotka.
A ameriško gospodarstvo še zdaleč ni povsem zastalo. Kmetje pridelujejo, smetarji pobirajo smeti, trgovine prodajajo hrano in druge izdelke, dostavna podjetja poslujejo z dobički, zavarovanja se sklepajo, nadaljuje se tudi proizvodnja v predelovalni industriji, čeprav v omejenem obsegu.
Delo je doslej izgubilo 26 milijonov ljudi, vendar pa je 152 milijonov še naprej zaposlenih. Okrog 42 milijonov upokojencev še naprej prejema pokojnine. Ameriško gospodarstvo letno ustvari 22.000 milijard dolarjev in ga 5000 milijard za pomoč ne bo spravilo na kolena.
Podjetja, ki proizvajajo sredstva za dezinfekcijo ali kemične sestavine zanje, cvetijo, prav tako gre dobro v promet toaletni papir in vse, brez česar si potrošniki ne morejo predstavljati življenja. Delavci, ki so opredeljeni kot nujni, imajo še preveč dela, številni delajo od doma.
