Dolenjski muzej tudi v času koronaukrepov obiskovalce in ljubitelje kulturne dediščine vabi na ogled svojih razstav, le da na malce drugačen način. Tako se je v teh dneh mogoče na njihovi spletni strani ali družabnih omrežjih »sprehoditi« po stalni razstavi Arheološka podoba Dolenjske, po Bazi 20 in bolnišnicah v Kočevskem rogu pa tudi po razstavi Leon 120, posvečeni 120-letnici rojstva našega olimpionika Leona Štuklja. Razstavo so sicer po enem letu konec lanskega leta podrli oziroma »skrčili«.
Za virtualno razstavo o Leonu Štuklju je zaslužen Boštjan Burger, ki se ukvarja z dokumentiranjem muzejskih razstav in je virtualni »sprehod« skozi lansko razstavo muzeju odstopil brezplačno, za kar so mu izjemno hvaležni, pravi direktorica muzeja Jasna Dokl Osolnik. »Prvotni namen je bil, da bo virtualni ogled, ki bo opremljen še z govornim vodstvom po razstavi, na ogled na monitorju ob sedanji skrčeni postavitvi. Zaradi zaprtja muzejev pa smo se odločili, da razstavo umestimo tudi na družabna omrežja.«
Čakajo na stalni razstavni prostor
Kot pojasnjuje Doklova, so razstavo, ki jo je v enem letu obiskalo okoli 5500 obiskovalcev, zaradi priprave novih razstav s treh prostorov skrčili na enega. »Tako je trenutno na ogled izbor najpomembnejših predmetov in gradiva iz celotne zapuščine Leona Štuklja. Predvideno je bilo, da bomo to postavitev še nekoliko preoblikovali, a nam je karantena za nekaj časa pomešala načrte. Vsekakor bomo načrt izpeljali do jeseni.«
Konec lanskega leta, ko je Štukljeva hči Lidija Pauko Dolenjskemu muzeju slavnostno predala celotno očetovo zapuščino, je novomeški župan Gregor Macedoni dejal, da naj bi občina v treh letih zagotovila prostor, kjer bi lahko to izjemno razstavo obiskovalcem znova predstavili v polnem obsegu. Po Macedonijevih besedah naj bi razstava svoj stalni prostor dobila v narodnem (sokolskem) domu, ki pa še vedno čaka na obnovo. »Tja razstava tudi najbolj sodi, saj je bil Štukelj eden najpomembnejših sokolov v zgodovini,« dodaja Doklova.
Kot smo poročali, je 82-letna Paukova, edina hči Leona Štuklja, Dolenjskemu muzeju v trajno last in hrambo predala celotno zapuščino svojega očeta. Poleg javnosti dobro znanih medalj in športnih priznanj so med njimi tudi Štukljevi osebni predmeti, dokumenti, zbirke in druge z zgodovinskega stališča izjemne stvari. V zapuščini je med drugim 3271 fotografij, 828 dokumentov in 616 predmetov, ki so jih v muzeju natančno popisali, fotografirali, digitalizirali. »Gre za dediščino nacionalnega pomena, saj zajema ogromno dokumentov iz stoletnega obdobja njegovega življenja,« je ob lanski predaji te za muzej neprecenljive donacije dejala Doklova.
70-letnica muzeja
Ker trajanja ukrepov zaradi koronavirusa ni mogoče napovedati, v muzeju že snujejo nove virtualne »podvige«. Tako pripravljajo virtualni ogled dveh aktualnih občasnih razstav z vodstvom, zgodovinske razstave Bridka jekla, zveste puške ter likovne razstave Lojze Perko – Med viharjem in jasnino. Po besedah Doklove se bo morda morali lotiti tudi virtualne predstavitve razstave o 100-letnici novomeške pomladi, katere odprtje sicer načrtujejo 28. avgusta.
Dolenjski muzej 1. junija letos praznuje 70 let delovanja. Zaradi aktualnih razmer so se morali odpovedati načrtovani slavnostni prireditvi, bodo pa na Muzejskih vrtovih pripravili razstavo na panojih z naslovom Dragocenih 70, kjer bodo predstavili 70 predmetov, ki imajo za muzej poseben pomen. Na naslovu foto.korona@dolenjskimuzej.si pa zbirajo fotografije iz obdobja »koronaizolacije«, ki naj bi jih nekoč uporabili za pripravo kakšne razstave.
