»No, pa smo tu, pred sloni. Kul pri teh fantih je, da imajo res, res, res dolge, hm, rilce. In to je, to je kul. In to je pravzaprav vse, kar bi lahko rekel o tem.« Tako nas je poučeval prvi video na youtubu, ki je bil objavljen pred 15 leti, natanko 23. aprila. In to je bilo to. Brez filozofiranja, brez spolirane slike, brez drame, brez pozivov k všečkanju in nobenih oglasnih sporočil, samo 18-sekundni posnetek mulca v preveliki jakni, ki stoji pred dvema slonoma v živalskem vrtu in razglablja o njunih res, res, res dolgih rilcih.
Milijardo ur ogledov na dan
Video Me at the zoo (Jaz v živalskem vrtu) Jaweda Karima, soustanovitelja Youtuba, si je doslej ogledalo 92 milijonov ljudi in je res, res, res daleč od tega, kar je youtube danes. Tako v številkah kot po vsebini. Youtube, ki ga je Karim s kolegi samo leto po ustanovitvi prodal Googlu za 1,65 milijarde dolarjev, mesečno obišče dve milijardi uporabnikov, ki si vsak dan ogledajo milijardo ur vsebin, youtube pa je postal platforma, brez katere si pop kulture ni mogoče predstavljati. Tako v dobrem kot slabem, oziroma, ko gre za neumnosti ali resne vsebine, ki mu dajejo vsaj nekaj kredibilnosti.
Dvajset festivalov v enem
Tak je tudi zadnji primer, o katerem je prvi poročal Deadline: newyorška Tribeca se je združila z Youtubom, skupaj pa bosta pripravila globalni filmski festival, na katerem bo sodelovalo 20 mednarodnih filmskih festivalov, vključno s Cannesom, Torontom, Sundanceom in beneško Mostro. Desetdnevni dogodek z naslovom We Are One: A Global Film Festival se bo na youtubu začel 29. maja, celoten program pa bo na ogled brezplačno. Organizatorji festivala bodo sprejemali donacije, ki bodo namenjene Svetovni zdravstveni organizaciji in boju proti epidemiji novega koronavirusa, spored igranih filmov, dokumentarcev, kratkih filmov, komedij, glasbe in pogovorov pa bo objavljen sredi maja.
Da bo koronavirus zmešal načrte tudi filmskim festivalom, je bilo slutiti, ko so jih začeli prestavljati, potem pa subtilno odpovedovati. Subtilno zato, ker se je še vedno raje kot o odpovedi govorilo o tem, da jih v klasični obliki ne bo. Nato pa so priznali premoč koronavirusa, kot se je zgodilo v Cannesu. Organizatorji canskega filmskega festivala so minuli mesec najprej sporočili, da si bodo prizadevali, da bi bil festival junija ali julija, ko je Francija podaljšala karantenske ukrepe, pa so morali priznati poraz. Predsednik festivala Pierre Lescure je bil nekaj časa vseeno še »zmerno optimističen«, da festival v Cannesu letos vendarle bo, potem pa je pošlo še zadnje upanje za kaj vsaj približno klasičnega.
Pridružujejo se tudi konservativni Francozi
V tem pa je tudi nekaj dobrega. Čeprav so bili Francozi kot najbolj goreči filmofili in privrženci klasične kinematografije največji nasprotniki prikazovanja filmov na spletnih platformah, so te zdaj, ko je obiskovanje kinematografov nemogoče, postale njihov rešitelj. Lescure je skupaj s canskim selektorjem Thierryjem Frémauxom celo »ponosen, da bo del te zgodbe«, in bo skupaj s partnerskimi festivali predstavil »izjemne filme in talente«, gledalci pa bodo lahko »spoznali zgodbe z vsega sveta in umetniške posebnosti vsakega festivala«. Nemalo pa je vredno tudi to, da bodo z youtube festivalom na svoj račun prišli vsi tisti ljubitelji filma, ki so jim bili Cannes, Benetke, Tribeca in drugi filmski festivali tega kalibra nedosegljivi. Dejstvo je, da tudi ko govorimo o Sloveniji, v Cannes hodijo samo novinarji največjih medijskih hiš in tisti srečneži, ki si lahko privoščijo bivanje na francoski rivieri, zdaj pa bodo filme lahko gledali vsi, in to brezplačno.
A ne bomo se veselili prezgodaj. Kot so sporočili organizatorji festivala, bodo na youtubu prikazali klasike in nekatere novosti, kar ob novici, da za festivale v letu 2020 ni napovedanih novih filmov, pomeni, da bodo predvajani starejši filmi in tisti novejši, ki ob svoji premieri niso zbudili veliko pozornosti. Iz Cannesa na youtube po poročanju Deadlina ne bo prišel niti en film, bodo pa poslali vsebine delavnic. Ni pa treba dokončno obupati. Med festivali, ki so se poleg že omenjenih pridružili globalnemu festivalu, so tudi tisti iz Berlina, San Sebastiana, Karlovih Varov, Londona, Locarna, Guadalajare, Macaa, Jeruzalema, Mumbaja, Marakeša, Sarajeva, Sydneyja in Tokia, tako da filmov ne bo manjkalo. Za zdaj še vedno velja tudi, da se pravi festivali vračajo jeseni, to pa pomeni tudi Toronto, Benetke in London.
