Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je odzvala na objavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa v zvezi z identifikacijo udeležencev shodov s pomočjo javno objavljenih fotografij, glede katere se je nanjo danes obrnilo večje število novinarjev in posameznikov. Kot je zapisala, »policija glede na zelo široka pooblastila, ki ji jih določa že sam Zakon o nalogah in pooblastilih policije lahko uporablja med drugim tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo na to, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov. Kot je IP večkrat opozarjal, so zato nejasni in represivni odloki, nejasne opredelitve obsega pooblastil ob preširokem tolmačenju nevarno področje za kršitve in imajo lahko za posledico tudi resno omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlogom.«

Zapis je nadaljevala: »V demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi, le če je nujno in potrebno. Policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi. Vprašanje je torej ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom.«

Uporaba fotografij le, če gre za sum kaznivega dejanja

Policija sicer vodi evidenco fotografiranih oseb z osebnimi podatki (vzdevek ali lažno ime, fotografija, osebni opis, kraj, čas in razlog fotografiranja, osebno ime osebe, ki je fotografirala) in lahko te podatke za namene odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj tudi uporablja in medsebojno primerja (tudi avtomatizirano), a le če je to glede na okoliščine nujno in potrebno. »Iz izjav ministra Hojsa gre sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice,« je zapisala.

Policija sme za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ali pri spremljanju javnih zbiranj za učinkovito zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja uporabljati tudi tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, vendar mora policist ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema. Obenem sme tovrstna sredstva uporabljati le, če gre za množične kršitve javnega reda. »Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh za množične kršitve javnega reda. IP je skladno z letnim programom dela za 2020 zoper Policijo sicer že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega bo preveril tudi zakonitost pridobivanja in uporabe fotografij posameznikov, tudi v zvezi z uporabo tehnologije avtomatičnega prepoznavanja obrazov. Več informacij o ugotovitvah bomo lahko podali, ko bo postopek zaključen. Na tem mestu pa izpostavljamo, da določbe ZNPPol kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti,« je še zapisala.