To nam ni v čast in se tiče tudi vas. Ne bom vam našteval, kaj vse se je slabega v dobrem mesecu vladanja nove vlade zgodilo in se še dogaja. Kratek povzetek. Nesorazmerni in večkrat tudi nestrokovni ukrepi vlade pri obvladovanju koronavirusa (protiustavna prepoved gibanja ljudi). Tedenske afere pri nabavah medicinske opreme, ki že mejijo na vojno dobičkarstvo (primerljivo z orožarsko afero in afero Patria). Nižajo se demokratični standardi v politiki. Na vsa odgovorna mesta v državi vladajoča stranka nastavlja svoje kadre. Zlasti so na udaru neodvisni mediji in RTV Slovenija. Odkrito vmešavanje v njihovo delo in žuganje nezaželenim novinarjem. Nepotrebno vsiljevanje sprejetja 37. a člena glede angažiranosti vojske (tudi z vašo agitacijo). Začetek volilne kampanje stranke SDS s plakati po vsej Sloveniji (le od kod jim toliko denarja?). V parlamentu je opozicija brez moči. Koalicija voljno počne samo to, kar predlaga vladajoča stranka. Očitno smo priča poskusu »orbanizacije« Slovenije. Kot ni zadosti, da se ta politični primitivizem širi doma, ga je vlada z »depešo« izvozila še v Svet Evrope. Po zaslugi premierja se Slovenija nagiba na skrajno desno stran. Priče smo prikriti fašizaciji družbe po vzoru Madžarske in Poljske. Vladi gre situacija s koronavirusom na roke, saj pod plaščem pandemije pospešeno utrjuje svojo oblast in se ji zaradi prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih še nekaj časa ne morejo zgoditi »vstajniki«.
Prav zaradi vsega naštetega bi pričakoval, da bi vi, gospod predsednik, zastavili svojo besedo in stopili v bran državljanom, demokraciji in ugledu države. Do danes žal nisem slišal niti ene besede, ki bi bila temu namenjena. Še na zadnjo v nizu blamaž, ki sem jih naštel, »depešo«, se niste odzvali, čeprav ste rekli, da se boste. Ob napadih na neodvisne medije, šikaniranju, sovražnem govoru itd. ste ravno tako tiho. Docela pa mi je postalo jasno, kako je z vami, po tem, ko sem prebral vaš intervju v Dnevniku v Objektivu 11. 4. 2020. Omejujem se zgolj na del (krajši izseki), ki se nanaša na domače okolje. Na začetku: »To, da imamo danes polno operativno vlado, se mi zdi dobrodošlo, ne glede na to, ali se ljudje strinjajo z vsem, kar počne.« Nadalje: »Sem pa vendarle z ravnanji vlade zadovoljen. Gremo v pravo smer in ko bi le šlo tako naprej.« In: »Dokler se bomo kot ljudje vzdržali nasilja, do tedaj mora biti oblast bolj potrpežljiva od ljudi.« Bil sem presenečen nad vašim idiličnim dojemanjem podobe nove vlade, ko pa je stvarnost vendar čisto drugačna. Sedaj vem, da si tudi z vami ne bomo mogli pomagati.
Pred nastopom svoje funkcije ste pred državnim zborom izrekli naslednjo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.« Če presojam vaša oglašanja v javnosti oziroma neoglašanja v luči prisege, potem vas lahko vprašam, kako vam vest dopušča, da spremljate takšno devastacijo političnega prostora in ste ob tem tiho, in kako lahko obenem z njimi trobite v isti rog. Ne verjamem, da bi se ne zavedali učinka svojih dejanj. Najverjetneje nimate poguma, da bi Janezu Janši odrekli svojo takšno ali drugačno podporo. Ne nazadnje je bil vaš favorit za mandatarja tudi v začetku junija 2018, ko ste v intervjuju v Primorskih novicah zatrjevali, citiram, da »ni nič narobe, da bi imeli močnega predsednika vlade. In ni nujno, da to vodi v avtoritarnost.« Razlog za to je, po mojem, da zaradi neke odvisnosti enostavno morate pritrjevati vsem postopkom tega človeka, kar pa je za predsednika države seveda nedopustno.
Ne ravnate po svoji vesti niti ne delujete za blaginjo Slovenije. Zreli ste za obtožbo državnega zbora, a se vam tega ni bati, dokler bo DZ v taki zasedbi. Sem optimist in vseeno upam, da boste zmogli preseči te svoje omejitve in začeli tvorno delovati za dobro te države in njenih državljanov. Čas bi že bil.
Rudi Volk, Ljubljana
