Po predlogu zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa bo lahko banka podjetju dala likvidnostno posojilo v višini 10 odstotkov njegovega letnega prometa oz. letnega stroška dela, za to posojilo pa bo jamčila država.
"Prav je, da se podjetjem, ki so zaradi epidemije zašla v težave, nudi jamstva za posojila. To je za delovanje države in njenega gospodarstva najbolj smiselno in ustrezno," je ocenil Vojko Starović (SAB). "Bistvo je, da čim več podjetij dobi sredstva in ohranimo čim več delovnih mest," pa je menil Jože Lenart (LMŠ).
Omejitev višine posojila se zdi marsikomu prestroga. V LMŠ, Levici in SD so poskusili najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice posojila posameznega podjetja, za katerega bo po tem zakonu jamčila država, zvišati vsak s svojim dopolnilom, a nobeno ni dobilo dovolj glasov.
V Levici bi tudi zvišali jamstvo države. Vendar je v zakonskem besedilu, ki ga bo v torek potrjeval DZ, ostalo zapisano, da bo država pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice.
V predlogu zakona je tudi zapisano, da ročnost posojila, za katero bo jamčila država, ne bo smela biti daljša od petih let, sklenjeno bo moralo biti med 12. marcem in 31. decembrom letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja.
Skupni obseg jamstev v višini dveh milijard evrov
Skupni obseg jamstev je za zdaj predviden v višini dveh milijard evrov. Če se bo izkazala potreba, pa ga je vlada pripravljena tudi zvišati, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Če bo shema zaživela in se bo znesek posojil, ki bodo pod klobukom državnega poroštva, povzpel nad 1,6 milijarde evrov, vas bom prosil, da še enkrat sedemo glede spremembe tega zneska," je dejal članom odbora.
Predlog zakona prinaša tudi pomoč občinam. Povprečnina, ki se iz državnega proračuna izplačuje občinam glede na število prebivalcev, se bo namreč zvišala za približno šest odstotkov. Zvišanje bo veljajo za nazaj, od 1. januarja dalje, razliko pa bodo občine prejele do konca maja.
Nekoliko lažje bodo zadihali tudi najemniki poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki zaradi ukrepov države ob epidemiji ne morejo opravljati dejavnosti. Za čas od razglasitve epidemije do prenehanja ukrepov jim najemnin ne bo treba plačevati. Na pozive, naj se takšna določba zapiše v zakon tudi za poslovne prostore v zasebni lasti, je Šircelj odgovoril, da to ni mogoče.
DZ bo na torkovi seji potrjeval tudi novelo prvega protikoronskega zakona, ki velja od 11. aprila.
