Skupina Mercator je prihodke od prodaje lani povečala za 1,8 odstotka, na 2,1 milijarde evrov. V trgovini na drobno so se prihodki povečali za 2,2 odstotka, na slabe 1,7 milijarde evrov. Od konsolidiranih prihodkov prodaje na ravni skupine, jih je bilo na slovenskem trgu ustvarjenih 58,3 odstotka. Prihodki od prodaje matične družbe Mercator d.d., ki posluje na slovenskem trgu, so se povečali za 5,6 odstotka in so znašali 1,23 milijarde evrov. Za slovenskim, je drugi najpomembnejši trg srbski, na katerem je bilo lani doseženega skoraj tretjino prometa.
Normalizirani denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, se je povečal za 60,5 odstotka, na 172,5 milijona evrov. Zaradi spremenjenih računovodskih standardov, ta rezultat sicer ni primerljiv z doseženim rezultatom leta 2018. Brez teh sprememb bi EBITDA v letu 2019 znašal 114 milijonov evrov, kar pomeni, da bi njegova letna rast znašala šest odstotkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je na ravni skupine povečal za 55 odstotkov, na 59,4 milijona, medtem ko se je konsolidirani čisti dobiček povečal za 190 odstotkov, na 4,7 milijona evrov. Po drugi strani je izguba Mercatorja d.d. narasla za 27 odstotkov, na 13,8 milijona evrov. Po pojasnilih Mercatorja ta izguba vključuje slabitev naložb v odvisnih družbah v višini 23,64 milijona evrov, medtem ko so učinki slabitve na ravni celotne skupine izločeni.
Rast finančnih obveznosti
Razmerje med neto finančnim dolgom in normaliziranim EBITDA pa se je znižalo iz 7,2-kratnika v letu 2018, na 5,2-kratnik v preteklem letu. Posojila in druge finančne obveznosti skupine Mercator so konec lanskega leta znašale 945 milijonov evrov, kar z letom pred tem predstavlja rast za dobrih 160 milijonov evrov. Pri tem so rast obveznosti vplivale nove obveznosti iz naslova najema v višini 312 milijonov evrov, kar sicer predstavlja novo postavko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (izraža se v tem, da se po novem standardu najemnine iz naslova poslovnega najema štejejo kot finančni dolg). Brez tega vpliva, bi se finančni dolg znižal pod 600 milijonov evrov, kar je najmanj po 12 letih, k čemur je v veliki meri prispevala monetizacija nepremičnin.
Avstrijski Supernovi je namreč Mercator februarja lani za 116,6 milijona evrov prodal deset večjih trgovskih centrov v Sloveniji, v katerih je nato po sistemu »prodaj in najemi« dolgoročno najel nepremičnine za opravljanje trgovske dejavnosti. Prejeta kupnina je bila namenjena za odplačilo finančnih obveznosti. Proti koncu lanskega leta je srbska hčerinska družba Mercator – S zaključila še prodajo trgovskega centra Roda v Novem Beogradu za 22,5 milijona evrov. Konec lanskega leta je imela skupina Mercator še v lasti za 1,1 milijardo evrov nepremičnin.
Pomembna negotovost
Za Mercator pod vodstvom predsednika uprave Tomislava Čizmića bo prihodnje leto zelo pomembno, saj mu v plačilo zapadejo visoka posojila. Zaradi morebitnega zamika prenosa lastništva skupine Mercator na skupino Fortenovo grupo, čez zapadlost posojil sredi prihodnjega leta, v družbi preučujejo morebitne scenarije refinanciranja. Po opozorilih revizorjev PwC, ki so revidirali letno poročilo, bi odsotnost prenosa lastništva in refinanciranja lahko povzročila obstoj pomembne negotovosti, da Mercator nadaljujejo kot delujoče podjetje. Predpogoji za prenos Mercatorjevega lastništva iz Agrokorja na Fortenovo grupo so pridobitev soglasja bank upnic, soglasja pristojnih institucij za varstvo konkurence na vseh trgih in uspešno zaključena prevzemna ponudba za nakup Mercatorjevih delnic (Agrokor jih ima v lasti okoli 70 odstotkov). Ker Agrokor pri prevzemu polnilnice vod Costella ni prijavil koncentracije javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK), mu je ta izrekla globo v višini 53,9 milijona evrov in zamrznila lastništvo Mercatorjevih delnic. Zoper takšen sklep se je Agrokor pritožil, sodišče pa odločitve o pritožbi še ni sprejelo.
V Sloveniji je Mercator največji delodajalec. Konec lanskega je zaposloval 9.355 delavcev, kar je bilo za 225 manj kot konec leta 2018. V obravnavanem obdobju se je število zaposlenih v celotni skupini zmanjšalo za 347, na 19.963 delavcev. Dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti trgovina na drobno se je povečala iz 26.300 na 28.000 evrov.
Kolikšne bodo posledice koronavirusa na poslovanje je po navedbah Mercatorja nemogoče napovedati, zato v družbi trenutno še ne morejo zanesljivo oceniti polnega finančnega vpliva na poslovanje. S koronavirusom povezani dogodki utegnejo bistveno vplivati na več ključnih vidikov Mercatorjevih operacij in posledično na računovodske kategorije (kar vključuje prihodek od najemnin od tretjih najemnikov in pošteno vrednost povezanih nepremičnin), so v letnem poročilu pojasnili v Mercatorju.
