Večkrat sem se že vprašal, zakaj znamke ponujajo tako zelo zmogljive avtomobile, če pa z njimi legalno ni mogoče voziti hitro. A vprašanje ima več odgovorov, med njimi je tudi ta, da so avtomobili nosilci simboličnih funkcij in so postali veliko več kot zgolj prevozno sredstvo. Za nameček so zmogljivi avtomobili praviloma tudi lepši in lastniku, tudi če vozi počasi, omogočajo, da izstopa na tak ali drugačen način. Ni skrivnost, da so mokre sanje marsikaterega zemljana v svojo garažo zapeljati športni avto, tudi če ga ne upa ali celo ne zna voziti hitro.
Hitrost je seveda povezana z nevarnostjo, a kje je meja, ko hitra vožnja postane nevarna? Nemci prepričujejo svet, da so njihove avtoceste najvarnejše na svetu, pa omogočajo zelo hitro vožnjo, saj ne poznajo omejitve, po drugi strani pa tragične prometne nesreče ozaveščajo vse večji del javnosti, da so omejitve koristne in bi jih kazalo še zaostriti. Toda lobijem (določenih) proizvajalcev so pomembne le visoke prodajne številke in evri na računu, svoje pa prispevajo tudi neodgovorni zakonodajalci, ki želijo biti všečni določenim finančno močnejšim slojem.
Seveda še bolj stroga omejitev hitrosti ne bo rešila vsega v povezavi s smrtnimi žrtvami v prometu, a vsako rešeno življenje, ki ga prinaša počasnejša vožnja, šteje. Tudi zato so se pri Volvu odločili, da z letošnjim letom maksimalno hitrost v svojih avtomobilih omejijo na 180 km/h. To je sprožilo val odzivov in razprav z nasprotujočimi si mnenji. Od takšnih, ki pravijo, da gre za populistično potezo, saj je s tolikšno hitrostjo po večini svetovnih cest tako in tako prepovedano voziti, do takšnih, ki jo pozdravljajo.
Iluzorno je pričakovati, da bomo vsi vozili počasi in v skladu s hitrostnimi omejitvami, dejstvo pa je, da lahko marsikateri voznik, ki ima za seboj tečaj varne vožnje, vozi hitreje bolj varno kot nedeljski voznik, ki vozi celo počasneje od zakonske omejitve. Predvsem pa se moramo vsi zavedati, da je vožnjo treba prilagoditi razmeram v prometu in tudi vremenu. Dejstvo je, da prehitra vožnja tudi zaradi zgoščenosti prometa vsaj na slovenskih cestah postaja misija nemogoče. Za vse tiste, ki si adrenalina v krvi vseeno želite, pa zgolj napotek: zapeljite so do bližnjega dirkališča in tam to počnite v varnem zavetju velikih izletnih con. Dirkanje na običajne ceste pač ne sodi, pa to ni zlajnana fraza. Vsako rešeno življenje je namreč neprecenljivo.
