Ljubljana. »Priznam – zajokal sem kot majhen otrok, ko so mene in očeta prišli aretirat oboroženi policisti v neprebojnih jopičih,« se je Sebastien Abramov v današnjem zagovoru spominjal začetka lanskega marca. »Štirinajst mesecev že trajajo ta zavajanja in pritiski, mediji to pišejo, ljudje pa nas na osnovi tega sodijo,« je še dodal. Oblečen v suknjo in kravato, s sveže postriženimi lasmi je danes znova zanikal vse obtožbe, tudi tiste iz drugih postopkov. »Nisem zagrešil umora,« se je navezal še na sojenje v Celju, v katerem mu očitajo, da je marca 2015 umoril svoje tedanje dekle Saro Veber. Njegov skoraj uro dolg »šov« so mirno spremljali njegova partnerica Julija Adlešič in starša Tinka Huskić in Gorazd Colarič. Tožilstvo Juliji očita, da si je za zavarovalnino v višini več kot 1,2 milijona evrov januarja lani namerno odrezala levo roko, ostali pa da so ji pri tem pomagali. Obtožbe vsi zanikajo.
O gozdarju, ki si je odrezal roko ...
»Zneski, ki jih navaja tožilstvo, niso pravi. Z njimi zavajajo že več kot leto dni. Do njih bi bili upravičeni v primeru 100-odstotne invalidnosti, zato bi morali upoštevati le četrtino. Pravzaprav ne gre za 1,2 milijona evrov, ampak za 211.000 evrov,« se je na pričanje pripravil Abramov. Kategorično zanika, da je zavarovalnega agenta povprašal, kaj se zgodi v primeru, če si kdo odreže roko, dopušča pa možnost, da mu je on razlagal zgodbo o gozdarju, ki se mu je to pripetilo. »Veliko lažnih novic je tam zunaj,« je nagovoril sodnico Marjeto Dvornik. Prepričan je, da so veliko informacij v javnost »spustili« policisti, ki da so ga že vnaprej obsodili. Zastraševali naj bi tudi Julijo Adlešič. »K njej v bolnišnico so prišli s fotografijo mojega pokojnega dekleta Sare, jo vrgli pred njo na posteljo in ji rekli, naj priča, da ne bo končala kot ona. Sram naj jih bo. To je svinjarija od svinjarije,« se je razhudil. Ker je prepričan, da so v ozadju »umazani posli« kriminalistov, ki so po njegovem kriminalci, bo v primeru, če se mu kaj zgodi, USB-ključek z vsemi podatki romal k novinarki Slovenskih novic.
O porcijah za policiste ...
Povedal je še, da so bili vsi v družini zavarovani pri več zavarovalnicah. »Na televiziji smo videli, kaj se dogaja po svetu, in smo se tako odločili,« je utemeljil takratno odločitev. »Vsi agenti so nam samo vsiljevali dodatna zavarovanja, ko bi moralo priti do izplačila, pa so takoj začeli govoriti o goljufiji,« je prst uperil še vanje. Če povzamemo: Abramov je prepričan, da ga imajo policisti »na piki« in bi ga radi spravili v zapor. »Tudi oni bodo dobili svojo porcijo,« se je med dokaj dobro pripravljenim, samozavestnim nastopom obrnil proti sodnici Dvornikovi. Grozili naj bi tudi njegovemu očetu in ravno zaradi teh groženj je Gorazd Colarič marca lani »priznal«, da je šlo za načrtovani rez roke. »Prepričali so ga, da je lagal, tako kot so prepričali Julijine starše. Samo ustrahujejo in lažejo!« je bil jasen.
Te navedbe je kasneje ves razburjen in v solzah potrdil tudi Colarič. Pred preiskovalno sodnico da je bil na močnih pomirjevalih in je govoril stvari, ki so mu jih odredili policisti. »Ponoči so hodili do moje hiše, bili so v maskah, s svetilkami so mi svetili v glavo,« je povedal danes. Grozili so mu, zato da je takrat povedal reči, ki ne držijo. Julija si ni roke odrezala nalašč, s sinom mu nista grozila, naj se drži vnaprej napisanega scenarija, da jo je v žago porinil pes. »Policisti lahko počnejo, kar hočejo, saj so najboljši. Za mano so hodili kot lovski psi,« je v solzah razlagal tako silovito, da mu je zmanjkalo sape. »Le kdo bi bil tako neumen, da bi si sam odrezal roko? Ni ga denarja na tem svetu za kaj takega!«
O »fiktivni« podpisnici mami
Da ne bi nihče pri zdravi pameti storil česa takšnega, se je v zagovoru strinjala tudi soobtožena Tinka Huskić. »Mama ni imela z ničimer nič. Bila je 'fiktivni' podpisnik, kot pravimo v tej državi, saj je bila Julija v osebnem stečaju in ji je s podpisom police naredila uslugo,« je še povedal Abramov.
Adlešičeva se danes ni osebno zagovarjala, sodnica je le prebrala njeno zaslišanje pred preiskovalno sodnico. Ko jo je z levega boka potisnil pes, ji je žaga nad zapestjem odrezala roko, je takrat pripovedovala. »Zagnala sem paniko, tekala sem po dvorišču gor in dol,« je povedala marca lani. Odpeljali so jo v bolnišnico, tam je bila deset dni, kmalu zatem je vložila zahtevo za zavarovalnino, saj je tako pisalo na straneh zavarovalnic. »Poškodba zagotovo ni nastala namerno. Nisem pa vedela, da je zločin, če se nekdo poškoduje,« je še izpovedala pred preiskovalno sodnico, danes pa molčala. S premijami pri petih zavarovalnicah je imela za 200 evrov mesečnih stroškov, ki pa so jih kot družina nekako skrpali skupaj. Abramov, ona in Huskićeva so bili brezposelni in so živeli od pomoči države, a jim je premije uspelo plačevati.
