Pri osrednji finančni ustanovi v območju evra se bodo tako lahko tudi v prihodnje zadolževale vse banke, ki so še 7. aprila izpolnjevale minimalne zahteve glede kreditne kakovosti, je razvidno iz izjave ECB.

Ob tem so v Frankfurtu izpostavili, da so že sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi so razrahljali zahteve za zavarovanja posojil, tako da bodo lahko banke v evrskih državah dovolj likvidne in bodo še naprej zagotavljale financiranje evrskega gospodarstva.

ECB je letos že razširila program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega odkupuje obveznice, na 1100 milijard evrov, bankam pa s posojili po nizkih obrestnih merah ponuja tudi dostop do ogromnih količin gotovine.

Njen cilj je ohraniti posojilne tokove realnemu gospodarstvu in tako zajeziti finančne krče, ki bi jih lahko povzročila pandemija.

Za dostop do posojil pri ECB pa morajo banke še vedno predložiti zavarovanje, pogosto v obliki državnih ali drugih obveznic, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

Ponavadi morajo bonitetne ocene na dolg držav in podjetij dosegati določeno raven. Če je ta ocena visoko tvegana, bi lahko zadolžitev pri ECB odpadla, s tem pa bi gospodarstvo neke države zabredlo še globlje v recesijo.

ECB se je torej odločila, da v prihodnje ne bo tako in da bo do septembra 2021 sprejela tudi zavarovanja z morebitnimi močno poslabšanimi bonitetami obveznic.

V Frankfurtu so pojasnili še, da bi lahko v prihodnje, če bo to treba, sprejeli dodatne ukrepe za ublažitev vpliva znižanja bonitetnih ocen.

Neimenovani vir blizu ECB je AFP povedal, da bi lahko centralne banke evrskega območja v prihodnje nekatere visoko tvegane obveznice odkupovale tudi v okviru programa kvantitativnega sproščanja.

Analitiki že opozarjajo, da ima razprava o tem jasen podznak: Italija. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) bo namreč ta teden pregledala obete Italije, pri čemer naj bi obstajala možnost, da bi lahko boniteta sosednje države začela drseti proti ravni visoke tveganosti.