Vlada je v državni zbor poslala predlog zakonskih sprememb, s katerimi naj bi odpravila pomanjkljivosti prvega protikoronskega zakona, in predlog zakona, ki naj bi zagotovil denarna sredstva podjetjem za ponoven zagon po koncu epidemije novega koronavirusa. Poslanke in poslanci ju bodo obravnavali že na petkovem odboru za finance, na plenarni seji pa v torek in sredo.
Na dveurni novinarski konferenci so minister za finance Andrej Šircelj in člani delovne skupine, ki vladi pomaga pripravljati blažilne ukrepe, povedali, da se že ukvarjajo s tretjim, razvojno usmerjenim protikoronskim zakonskim paketom. Čeprav bodo ukrepi v njem po Šircljevih besedah ciljno usmerjeni na posamezna podjetja in panoge, delovna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik, že razmišlja o splošnem sofinanciranju krajšega delovnega časa. Glede na dosedanje izjave je v tretjem paketu mogoče pričakovati tudi debirokratizacijo in digitalizacijo javne uprave ter uvajanje prožnosti na trg dela.
Predsednik vlade Janez Janša je v videonagovoru, ki ga je medijem poslal v torek zvečer, ocenil, da je prvi protikoronski zakon uredil pomoč za več kot milijon ljudi, popravki pa še za dodatnih več kot 300.000.
»Vključili so veliko večino naših rešitev,« priznava predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Med zavrnjenimi je njihov predlog za začasno odpravo davka na dodano vrednost za življenjske potrebščine, kar Lidija Jerkič razume, saj je vlada pojasnila, da trgovci zaradi tega ne bi nujno znižali cen. Ni pa izvedela, zakaj vlada ni zamrznila cen hrane in ali bo vlada v celoti obudila socialni dialog. Sindikati so se namreč pogovarjali samo o ukrepih v resorju ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in ne o celotnem zakonu, pravi sindikalistka. »Razumemo, da se je mudilo, a na tak način ne bomo več sodelovali,« napoveduje.
Z nekaterimi popravki so zadovoljni tudi predstavniki delodajalcev. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković je med napakami izpostavil samo, da zakon iz pomoči izključuje podjetja, ki so pred kratkim veliko investirala. Ta imajo stroške dela veliko večje kot lani, prihodki pa bodo sicer mnogo manjši od načrtovanih, a vseeno za manj kot desetino manjši od lanskih, zato pomoči ne bodo deležna, pojasnjuje.
Predlog zakona ne prinaša pomoči za tiste, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb, saj je vlada, kot pojasnjuje Lidija Jerkič, ocenila, da gre za preveč raznoliko skupino ljudi, ki jih ni mogoče spraviti na skupni imenovalec. V njem ni niti pomoči najemnikom ali možnosti odloga obrokov lizinga, kar je predlagala koalicijska stranka SMC.
Premajhna finančna injekcija
Rešitve za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva niso naletele na tako dober odziv tistih, ki jih bo najbolj zadeval. »Izredno dobrodošlo je, da se je vlada lotila teh ukrepov, saj so zelo pomembni, a pomembno je tudi, da so ukrepi dobri,« pravi direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo. Besedilo ima po njenem mnenju kar nekaj določb, ki jih bo zaradi nejasnosti težko izvajati. Izpostavila je, da je največji obseg kredita, za katerega bo jamčila država, premajhen. Predvideno je, da se bodo podjetja z državno pomočjo lahko zadolžila največ za znesek, enak 10 odstotkom lanskih prihodkov iz prodaje. »Motnje v poslovanju so takšne, da bi bilo to absolutno premalo za resno podporo podjetjem,« ocenjuje Zadravec-Caprirolova. Višji prag je pričakoval tudi Novković. »Tak, kot je zdaj, bi lahko zmanjšal konkurenčnost slovenskih podjetij ob izhodu iz krize,« pravi. V drugih državah so omejitve višje, poudarjata sogovornika. V Nemčiji se na primer lahko podjetje s poroštvom države zadolži za znesek v višini 25 odstotkov lanskega prometa. Večja pomanjkljivost zakona je tudi možnost države, da dolga bankam ne poravna vselej z denarjem, ampak tudi z obveznicami, meni predsednica združenja bank. »To je še posebej neprimerno, ko gre za posojila majhnim in srednje velikim podjetjem, poleg tega pa je za banke problem, če ne vedo, s katerim instrumentom je terjatev zavarovana,« pojasnjuje.
Vlada poudarja, da bo dolgove z obveznicami vrnila samo, če bo s tem soglašala evropska ali slovenska centralna banka. Skupna vsota poroštvene sheme je dve milijardi evrov, minister Šircelj pa je povedal, bi morala država po pesimističnem scenariju na koncu bankam plačati 485 milijonov evrov. Stanislava Zadravec Caprirolo te številke ni želela komentirati, saj ne ve, kako je bila izračunana. Svoje ocene pa nima, saj so razmere po njenem preveč nepredvidljive.
