Najnovejše poročilo Svetovnega programa za hrano (WPF) pri Združenih narodih ugotavlja, da se je kritično pomanjkanje hrane razširilo na 55 držav, lakota pa v njih ogroža 135 milijonov ljudi, med njimi 17 milijonov otrok, mlajših od pet let. Več kot polovica lačnih je v državah, kjer so glavni vzrok za pomanjkanje hrane vojaški spopadi. Med desetimi z lakoto najbolj prizadetimi so Jemen, DR Kongo, Afganistan, Venezuela, Etiopija, Južni Sudan, Sirija, Sudan, Nigerija in Haiti.

S skoraj 16 milijoni lačnih oziroma dobro polovico prebivalstva je Jemen na vrhu seznama z lakoto prizadetih držav, kar 60 odstotkov prebivalstva oziroma sedem milijonov pa je na robu humanitarne katastrofe v Južnem Sudanu. Že nekaj let trajajoča politična kriza in z njo povezan gospodarski zlom sta v lakoto pahnila tretjino Venezuelcev, kritično pomanjkanje hrane pa trpi tudi 37 odstotkov oziroma 11,3 milijona Afganistancev.

Vodja Svetovnega programa za hrano David Beasley, ki je ob včerajšnjem dnevu zemlje s poročilom WPF prek videopovezave seznanil varnostni svet Združenih narodov, je bil s predvidevanji za letošnje leto zelo črnogled. Opozarjal je pred lakoto »biblijskih razsežnosti«, saj bi se lahko v kritičnem pomanjkanju hrane že letos znašlo kar 250 milijonov ljudi. »Čas ni na naši strani, verjamem pa, da zmoremo z znanjem in sodelovanjem sestaviti ekipe in programe, ki so nujni, da pandemija covida-19 ne postane humanitarna in prehranska katastrofa,« je dejal Beasley, ki je okreval po okužbi z novim koronavirusom sredi prejšnjega meseca.

Kratkovidno osredotočanje na virus

Beasleyeve napovedi imajo podlago v sedanjem ravnanju večine držav, ki se v strahu pred pandemijo zapirajo vase in preračunavajo finančne posledice gospodarske zamrznitve. Dejal je, da mu ni nihče rekel, da bo obrnil hrbet najbolj ranljivim na svetu, a dodal, da se zaveda verjetnosti drugačnega ravnanja v praksi. Svetovni program za hrano se je že v minulih letih soočal s pomanjkanjem prepotrebnih sredstev ter s težavami pri dostavi pomoči. Še pred izbruhom pandemije je ocenjeval, da bo v letošnjem letu za posledicami prehranske krize umrlo 30 milijonov ljudi.

Osredotočanje na virus, ki bi lahko pri sedanjem tempu letos zahteval do milijon življenj, postane ob Beasleyevih napovedih kratkovidno, spregledati posledice podvojitve lakote na svetu pa drvenje v kaos neobvladljivih migracij in spopadov. O učinku bumeranga je govoril Arif Husain, gospodarski analitik pri WFP. Gre za milijone ljudi v tretjem svetu, ki jedo le, če dobijo svoje dnevno plačilo, z gospodarsko recesijo pa izginjajo delovna mesta. Šok, ki ga v globalni ekonomiji povzroča sedanja zdravstvena kriza, jih že potiska čez rob in zgolj kolektivno ukrepanje lahko po Husainovem mnenju ublaži katastrofalne posledice. V nevarnosti so tako naenkrat tudi male otoške države, odvisne od uvoza hrane in prihodkov od turizma, ter celo naftne izvoznice z izničenimi prihodki od do včeraj še črnega zlata.