Drugače kot sosednje države Finska po koncu hladne vojne ni razkrila niti ukinila tajnih skladišč z blagovnimi rezervami za zagotavljanje osnovnih potreb prebivalstva v primeru hude krize oziroma vojne, z drugimi besedami, za primer morebitnega ruskega vojaškega napada. In konec marca, ko je povsod po svetu primanjkovalo respiratorjev, mask in druge zaščitne opreme za zdravstveno osebje in prebivalstvo, ko tega ni bilo mogoče dobiti niti kupiti na trgu, jih je imela Finska na zalogi.

Izvršni direktor Nacionalnega centra za nujne primere (Nesa) Tomi Lounema je pojasnil, da gre zasluga za to zalogam določenih izdelkov, ki so jih predvideli kot nujne v izjemnih situacijah. Nesa je urad pod okriljem ministrstva za delo in ekonomijo s sedežem v Helsinkih, med njegove naloge pa spadata nabava in hramba nujnih blagovnih rezerv na tajnih lokacijah za krizne čase, zato je ob izbruhu pandemije covida-19 razpolagala z zadostno medicinsko opremo in sanitetnim materialom za premostitveni čas, ko na trgu tega ni bilo mogoče nabaviti.

Odprli tajna skladišča

Socialdemokratska vlada, ki jo vodi premierka Sanna Marin, se je hkrati z razglasitvijo karantene 23. marca in ustavitvijo vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti ter zaprtjem meja odločila odpreti tajna skladišča, da bi z maskami in rokavicami poskrbeli za zaščito 5,5 milijona Fincev ter oskrbeli bolnišnice z respiratorji in zaščitno opremo za reševanje življenj. Vlada je tako domačo kot mednarodno javnost seznanila s tem, da ima tajne blagovne rezerve, ni pa razkrila lokacij teh skladišč.

Nesa je bila sicer ustanovljena januarja 1993, a Finska je tajne blagovne rezerve oziroma skladišča imela že od začetka petdesetih let, v njih so kopičili predvsem vojaški material v strahu pred Rusi. Finci gledajo s precejšnjo mero nezaupanja na svoje ruske sosede, s katerimi delijo 1340 kilometrov meje, predvsem po ruski okupaciji leta 1939, ko so izgubili 10 odstotkov ozemlja. Po hladni vojni so še povečali količino zalog ob grožnji podnebnih sprememb, morebitnih sanitarnih katastrof pa tudi kibernetskih napadov. Postopoma so uvedli pravilo, da vzporedno s tehnološkimi spremembami in novimi grožnjami vsakih pet ali šest let preverijo seznam proizvodov, za katere menijo, da jih je treba imeti na zalogi.

Glavni direktor Nese Jyrki Hakola je v nekem intervjuju za domači tisk povedal, da so take blagovne rezerve za nujne primere danes edinstvene v Evropi. Nekaj podobnega so imele med hladno vojno tudi druge nordijske države, a so jih po razpadu Sovjetske zveze ukinile. Finska pa ne, namesto tega je leta 1993 sistem dogradila, tako da je tajna skladišča napolnila z raznimi proizvodi: žitom za zagotavljanje prehrane prebivalstva za šest mesecev, gorivom za pet mesecev, zdravstveno opremo in pripomočki, sanitetnim in drugim materialom ter zdravili, kar jim je zdaj prišlo prav. »Maske so sicer malo stare, a so še uporabne,« je dejal izvršni direktor Lounema.

V bližini največjih bolnišnic

Nesa ima tudi semensko zalogo žit, s čimer je leta 2018 pokrila potrebe kmetov zaradi izpada pridelka prejšnja leta, je povedal Lounema za časnik Helsingin Sanomat. In dodal: »Osnovno načelo je, da hramba nujnih izdelkov blaži časovno stisko, ko nastopi potreba.« Se pravi v izrednih razmerah, ko vlada išče ali kupuje na trgu določene nujne proizvode, lahko uporablja svoje zaloge in se s tem izogne težavam, s kakršnimi se srečujejo države v sedanji pandemiji. Nesa ima na voljo okoli 1,2 milijarde evrov na leto, ki jih dobi od davkov na energente. Po skopih podatkih, objavljenih v tamkajšnjih medijih, so tajna skladišča Nese razmeščena po vsej državi v bližini največjih bolnišnic z namenom decentralizacije občutljivih izdelkov in čim hitrejše dostave.

Po skoraj sedemdesetih letih pripravljenosti na rusko grožnjo je bila ta nordijska država povsem nared za obrambo pred bolj nevidno in manj obvladljivo grožnjo, to je pandemijo koronavirusa, s katerim se je do včeraj okužilo 4130 in umrlo 149 prebivalcev Finske.