Ukrep znižanja plač državnih funkcionarjev, s katerim je vlada popravljala svoj piarovski spodrsljaj s predhodnim zvišanjem ministrskih in sekretarskih plač, že razkriva anomalije v pravosodju. Ker zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo deluje retroaktivno, bodo najslabše plačani tožilci 8. maja na račun prejeli približno 45 odstotkov nižjo plačo oziroma posledično le okoli 950 evrov.

Sodniki, ki so prav tako državni funkcionarji, vendar pa jih je zakon izvzel (tako kot župane), pa so se odločili, da bodo donirali del svojih prihodkov, vsak po svojih zmožnostih. Predsednik sodniškega društva Andrej Ekart pravi, da je za zdaj zadovoljen: »Dobrodelna akcija je naletela na široko podporo med sodniki in dobro poteka. V dobrih dveh tednih smo zbrali že več kot 20.000 evrov in pretekli teden že donirali (dvakrat po 5000 evrov) Rdečemu križu in Karitasu, da čim prej pomagamo. Sredstva še zbiramo in jih bomo donirali pomoči potrebnim tudi v prihodnje. Nekateri sodniki so tudi neposredno darovali sredstva posameznim humanitarnim organizacijam ali domovom za starejše občane.«

Glede na to, da je sodnikov v Sloveniji skoraj 900, zbrani znesek sicer pomeni, da so slovenski sodniki za zdaj darovali v povprečju le 22 evrov na sodnika. Podatka, koliko sodnikov se je sploh odzvalo pobudi za donacijo, pa Ekart nima.

Za okrajne tožilce manj od tisočaka

Precej več pa bodo v državno malho prisiljeni prispevati tožilci, ki iz interventnega funkcionarskega varčevanja niso bili izvzeti. Več kot 200 tožilcev je padlo v isti škaf z ministri, poslanci in drugimi državnimi funkcionarji, pri čemer je treba upoštevati, da številni tožilci še zdaleč nimajo z njimi primerljivih plač. Tako bodo okrajni tožilci ob prihodnji plači, pri kateri jim bodo od plače trgali 30 odstotkov za april in hkrati retroaktivno še 30 odstotkov za polovico marca, prejeli celo manj kot 1000 evrov.

Iz tožilskega društva so sporočili, da so že vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona, ki tožilcem znižuje plače za 30 odstotkov. Po njihovem mnenju zakon nedopustno razlikuje med posameznimi pravosodnimi funkcionarji, na kar je vlado opozorila že služba za zakonodajo, tožilce pa postavlja celo v slabši položaj od javnih uslužbencev, s katerimi pri svojem delu sodelujejo (policisti, strokovni delavci). Kot nam je pojasnila predsednica tožilskega društva Mirjam Kline, bi bili tožilci pripravljeni na kompromis, po katerem bi se plače zmanjšale le bolje plačanim tožilcem na višjih položajih, vendar niso bili uslišani.