Ob fotografiji (Dnevnik, 22. aprila 2020, naslovnica), ko zdravstveno osebje pred ptujsko bolnišnico protestira in noče sprejeti v zdravljenje obolelih starostnikov, se zgroziš. So to res zdravniki, ki so prisegli, da bodo reševali življenja in po vseh svojih močeh pomagali obolelim? Je mar to tisto, čemur pravijo skrb za ranljive skupine?

Že ves čas krize se sistematično krši najosnovnejše človekove pravice oskrbovancev v domovih in vsej starejši populaciji. Uvedel se je pravi geto sistem. In minister za zdravje Tomaž Gantar kot da sploh ne razume, kaj je naloga in poslanstvo zdravnikov in kaj je funkcija zdravstvenih ustanov. So nenadoma domovi za ostarele postali zdravstvene ustanove in bolnišnice?

Vsi dobro vemo, da je večina obolelih iz domov za starostnike in da so praktično vse do zdaj zabeležene smrti v domovih za starostnike. Kot kaže, pa očitno ni najmanjšega namena, da bi se stvar spremenila. Ob vsem videnem in vedenem se vsiljuje grozljiva misel, da gre za čiščenje populacije.

Kdor ima srce in malo zdrave pameti, se mora pošteno zamisliti, kaj se dogaja v naši deželi, in moralo bi ga biti hudo sram, predvsem pa zelo strah. Ne covida-19. Nevarno je namreč v teh časih v naši državi biti star.

Mira Kofler, Škofja Loka