Zoran Triglav
Njegove sveže, mlade korenine se kopičijo na stojnicah branjevk in na policah trgovin in jih je mogoče nabrati tudi v naravi. Če ga boste kupili, zlasti v tem času izberite čvrste korenine brez znakov kaljenja, nikar ne kupujte suhih in zgrbančenih korenin. Ta samonikla rastlina, ki prosto raste na marsikaterem travniku, je pravzaprav sorodnik zelja in hkrati gorčice. Gojili so ga že v davnini, izvira pa z jugovzhoda Evrope in zahoda Azije. Obiskovalec Pompejev ga lahko opazi celo na tamkajšnjih starodavnih stenskih slikarijah, z njim se je v svojih poljedelskih spisih že pred našim štetjem ukvarjal rimski mislec Kato. Pri nas je znan šele od srednjega veka, v Rusiji in sosednjih deželah pa je dolgo veljal za edino dostopno ostrejšo začimbo, ko je bil poper še drag, čili pa v tem delu sveta neznan. Izkazal se je za izjemno zdravo živilo, saj razkužuje in deluje antibiotično, odličen je za zdravljenje bolezni dihal, pri prehladu in kašlju, poleg tega znižuje povišano telesno temperaturo in pomaga zoper okužbe sečil ter pospešuje celjenje ran. Zakaj bi se torej z njim solzili le ob prazniku, znanem po nezmerni porabi jajc in prekajene šunke? Po hrenu so ime dobile hrenovke, verjetno zato, ker se jih po izvirni navadi uživa skupaj z naribanim hrenom in gorčico, kakor jih pri naših severnih sosedih vselej postrežejo še danes (enako velja za kranjske klobase), pri nas pa na to izboljšavo (tudi v hot dogu) še čakamo. Na naši strani severne meje, na Koroškem, hren postrežejo h kuhani govedini in praženemu krompirju, in to v obliki kruhovega hrena, kar je dober način, kako se znebiti starega belega kruha – narežemo ga na kocke, zalijemo z vrelo govejo juho in kancem kisa ter mešamo, da nastane gosta omaka, ki jo obilno začinimo s sveže naribanim hrenom. Drugod hrenovo omako pripravljajo z jabolki, smetano in še čim, nekateri ga radi zmešajo s sesekljanimi kuhanimi jajci, poda se v krompirjevo solato, ni napačen niti s pretlačenim belim fižolom, zabeljenim z oljčnim oljem… Zanimivi so tudi štruklji z nadevom iz pretlačenega krompirja, smetane in jajc, ki jih postrežemo s hrenovo omako, nekoliko nenavadna je kremna juha iz rdeče pese, v katero naribamo hren, nekateri pa prisegajo na testenine, zabeljene s skuto, oljčnim oljem in hrenom. V Nemčiji ni nobena redkost, da zrezek, preden ga panirajo in ocvrejo, natrejo z ribanim hrenom. In še nasvet za cmere. Zoper krokodilje solze ob ribanju hrena poznamo vsaj dve rešitvi. Prva je, da si pred ribanjem nadenemo smučarska očala, druga pa, da hren pred ribanjem ohladimo v zamrzovalniku. Z obema si lahko pomagate, ko boste pripravljali jed po tokratnem receptu.
GOVEDINA S PIVOM IN GOBAMI TER HRENOVIMI CMOKI
SESTAVINE ZA 4 OSEBE
1 kg
govedine kot za golaž
5 dl
temnega piva
200 g
šampinjonov
3
čebule
1
strok česna
2
žlici moke
4 vejice
timijana
150 g
moke
75 g
masla
1 žlico
naribanega hrena
1 žlico
smetane
1
pecilni prašek
oljčno olje, morsko sol, sveže zmlet poper,
PRIPRAVA
Pečico segrejemo na 150 stopinj Celzija. Čebulo olupimo in nasekljamo. Gobe narežemo. Česen nasekljamo. V veliki globoki ponvi ali loncu s pokrovom, primernem za v pečico, z debelim dnom segrejemo nekaj žlic olja. Na kocke kot za golaž narezano meso pomokamo in v nekaj etapah popečemo, da lepo porjavi. Vzamemo ga iz ponve, shranimo na toplo, v ponev pa stresemo čebulo in jo spražimo, da postekleni in začne rjaveti. Dodamo narezane gobe in jih popražimo, da spustijo vodo in ta povre. Dodamo česen in ko ta zadiši, v lonec oziroma ponev vlijemo pivo. Ko to začne vreti, v posodo vrnemo popečeno meso ter solimo in popramo po okusu. Začinimo z dvema vejicama po želji osmukanega timijana, pokrijemo in postavimo v pečico za tri ure, da se meso lepo zmehča.
Medtem pripravimo cmoke. Mrzlo maslo narežemo na koščke ali grobo naribamo ter zmešamo z moko, naribanim hrenom (lahko ga damo malo več) in dvema vejicama osmukanega timijana (ali ščepom suhega). Solimo in dodamo dve žlici vode ter ugnetemo enakomerno, a precej trdo testo. Iz njega oblikujemo 12 enako velikih kroglic oziroma cmokov.
Iz pečice vzamemo meso oziroma jed, zelo podobno golažu. Razdelimo ga v štiri ognjevarne (najbolje glinene) posode in v vsako na vrh položimo po tri cmoke. Odkrite porinemo v pečico za 25 minut, da cmoki nabreknejo in se malce zapečejo. Postrežemo s pivom.
Čas priprave: 30 minut + 3 ure v pečici
PARADIŽNIKOVA JUHA Z ZELENO IN TESTENINAMI
Potrebujemo:
500 g
paradižnika v koščkih,
1
čebulo,
1
strok česna,
1
korenček,
1
steblo zelene,
2 žlici
oljčnega olja,
2 žlici
smetane,
100 g
jušnih testenin,
50 g
parmezana,
1
pest listov bazilike,
morsko sol in sveže zmlet poper.
Priprava
Čebulo, zeleno in korenček drobno nasekljamo ter vsujemo v lonec na segreto oljčno olje. Pražimo 8-10 minut, da čebula postekleni, nato dodamo še sesekljan strok česna. Ko zadiši, dodamo paradižnik in počakamo, da zavre. Prilijemo 2 dl vode (ali rdečega vina), solimo in popramo ter pustimo vreti 20 minut. Medtem skuhamo izbrane jušne testenine. Če je juha pregosta, prilijemo malo vode. Primešamo smetano in testenine, nadevamo v krožnike ter posujemo z naribanim sirom in listi bazilike.
RUMOVE BISKVITNE KOCKE
Potrebujemo
4
jajca
100 g
jedilne čokolade
200 g
sladkorja
100 g
masla
100 g
moke
1
pecilni prašek
2 žlici
kakava v prahu
3 žlice
temne čokolade v prahu
1 dl
mleka
10 žlic
ruma
Priprava
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Rumenjake in beljake ločimo. Iz beljakov stepemo sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem in maslom ter jim prilijemo mleko in rum ter gladko zmešamo. Dodamo moko, pecilni prašek, kakav, mleto čokolado in dobro premešamo. Čisto na koncu nežno umešamo sneg iz beljakov. Testo razporedimo po namaščenem pekaču in v segreti pečici pečemo slabe pol ure. Jedilno čokolado počasi stopimo, najbolje v vodni kopeli, nato pa z njo prelijemo pečeno pecivo. Ko se vse skupaj ohladi in čokolada strdi, pecivo narežemo na kocke.
