V spominskem centru na tleh nekdanjega ustaškega uničevalnega taborišča v Jasenovcu je danes potekala komemoracija za žrtvami, ki pa se je bistveno razlikovala od zadnjih let. Takrat so ob žalnih slovesnostih potekali javno izraženi politični in ideološki razkoli, tako da so v Jasenovac romale ločene povorke glede na nazorsko pripadnost, pred dvema letoma denimo celo ob treh različnih dneh. Tokrat pa so se dogodka skupaj udeležili vsi trije najvišji predstavniki države, levosredinski predsednik Zoran Milanović ter desnosredinska premier Andrej Plenković in predsednik sabora Gordan Jandroković, ob njih pa tako predstavniki manjšin kot protifašističnih organizacij. »To je dobro. Vesel sem, tudi zato, ker smo se izognili govorancam,« je za hrvaške medije ob tem dejal Milanović.

Vsi trije predsedniki so skupaj položili venec k leta 1966 zgrajenemu znamenitemu spomeniku Kamniti cvet. »Pomembno je poudariti pomen zavedanja o največjih grozotah druge svetovne vojne, tudi tu v Jasenovcu, med mlajšimi generacijami,« je ob tem rekel Plenković.

Poslanec srbske narodnosti in predsednik Samostojne demokratske srbske stranke Milorad Pupovac je ocenil, da je bila skupna udeležba mogoča, ker so vsi čutili potrebo, da si stopijo korak bliže v duhu solidarnosti, ki se je na Hrvaškem pokazala med pandemijo in po potresu v Zagrebu 22. marca.

Čisto vse sicer vendarle ni šlo gladko. Predsednik Združenja judovskih občin Ognjen Kraus je dejal, da se prihodnje leto ne bodo udeležili skupne komemoracije, če v pogovorih z oblastjo ne bodo rešena resna vprašanja, ki jih odpirajo že leta. Po njegovem gre predvsem za problem revizije ustaštva, vključno s kolebanjem okoli prepovedi spornega ustaškega pozdrava Za dom pripravljeni.

V taborišču v Jasenovcu, ki je bilo odprto od avgusta 1941 do zaprtja in porušenja 21. aprila 1945, je po uradnih podatkih umrlo 83.000 ljudi, večina Srbov, in tudi 266 Slovencev, nekatere ocene pa govorijo tudi o 300.000 žrtvah. ba, agencije