Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton ocenjuje, da bo okrevanje evropskega gospodarstva stalo 1600 milijard evrov. Ta vrtoglava vsota znaša približno 10 odstotkov letne proizvodnje v Evropski uniji. Prav o načrtu za gospodarsko okrevanje bodo na četrtkovem vrhu po videokonferenci razpravljali evropski voditelji, ki se z okrevanjem evropskega gospodarstva ukvarjajo že vse od konca marca; načrta še niso izdelali. Četrtkova razprava naj bi služila kot pomembno politično vodilo za evropsko komisijo, ki pripravlja svoj predlog načrta za okrevanje.

Pomemben del tega novega »Marshallovega načrta za Evropo« bo po oceni komisije sicer novi sedemletni evropski proračun, o katerem pa se morajo države članice še dogovoriti. Večina investicij za obnovo evropskega gospodarstva naj bi bila v okviru proračuna usmerjena k zelenim tehnologijam in trajnostnemu razvoju. Takšen pristop podpira tudi Slovenija. V ponedeljek se je namreč skupaj z Irsko, Malto in Slovaško pridružila 13 drugim članicam EU, ki so se v posebnem pismu zavezale, da bi okrevanje gospodarstva v Evropski uniji izvedli prav s pomočjo zelenega dogovora – osrednjega načrta evropske komisije za prehod v brezogljično družbo do leta 2050.

Okrevanje s proračunom in skladom

Izvršni podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarstvo, je evropskim poslancem na zasedanju odbora za regionalni razvoj delno že pojasnil načrte komisije. Pri načrtu za okrevanje, ki ga pripravljajo, ne bo ključen le nov večletni evropski proračun, temveč tudi dodatne finančne zmožnosti Unije v obliki novega sklada. O novem skladu za okrevanje je v minulih dneh sicer razmišljalo že več držav. Odprto ostaja vprašanje, kako bi se ta sklad financiral.

Potem ko finančni ministri pri evropskem paketu večinoma fiskalnih ukrepov (v višini 540 milijard evrov) za blažitev negativnih posledic za evropsko gospodarstvo niso podprli vzpostavitve evroobveznic, za zdaj nič ne kaže, da bi se takšno skupno evropsko zadolževanje lahko pojavilo kot ključ za financiranje zamišljenega sklada za okrevanje. Lahko pa bi se odločili za skupno zadolževanje v drugačni obliki.

Predlog Madrida podoben predlogu komisije

Poleg evropske komisije je svoj predlog pred četrtkovim vrhom predstavila tudi Španija. Ena najhuje prizadetih držav v Evropski uniji zaradi pandemije koronavirusa prav tako razmišlja o oblikovanju sklada za okrevanje. Težak naj bi bil 1500 milijard evrov, namenjen pa naj bi bil najhuje prizadetim državam v EU.

Španski predlog je precej blizu razmišljanjem evropske komisije o potrebni vsoti in glede skupnega zadolževanja. Španski predlog za financiranje sklada sicer predvideva trajno zadolževanje EU, sredstva pa naj bi najhuje prizadetim državam namenili kot neposredna sredstva in ne kot posojila, ki bi jih bilo treba vrniti. Države bi delež razpoložljivih sredstev dobile glede na različne kazalce: padec BDP, povečanje brezposelnosti ali delež prebivalstva, ki ga je prizadela pandemija.

Nemčija rahlja svoje stališče

Ključno bo, kako se bodo do različnih zamisli skupnega zadolževanja opredelile Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Finska, ki so v minulih tednih najmočneje nasprotovale uvedbi evroobveznic.

Skupno zadolževanje bi sicer lahko pomenilo, da bi se z izdajo obveznic zadolževala evropska komisija, kot garancijo pa bi zastavila večletni proračun. Takšen pristop (omogoča ga pogodba o delovanju EU) in povrh še večji večletni evropski proračun si zdaj lahko predstavlja tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Gre za velik premik v nemški poziciji. Berlin je še pred koronakrizo nasprotoval večjemu evropskemu proračunu, Merklova pa se je po začetku pandemije večkrat izrekla proti evroobveznicam. Zanjo bi bilo lahko zdaj sprejemljivo poroštvo preko evropskega proračuna. »Nemčija ne želi zgolj delovati solidarno, temveč tudi bo delovala solidarno,« je poudarila kanclerka.