Tako sta analitika Grega Kurent iz NLB Skladov in Gorazd Belavič iz Triglav Skladov opisala ponedeljkovo dogajanje, ko so terminske pogodbe za maj zaradi stroškov skladiščenja prvič v zgodovini zdrsnile v negativno območje. Skladišča pa se polnijo že nekaj časa zaradi manjše porabe nafte v času pandemije novega koronavirusa po svetu in predvsem v ZDA.
»Danes je zadnji dan trgovanja z majsko terminsko pogodbo in veliko število trgovcev jo je želelo v zadnjih dneh prodati in jo zamenjati za terminsko pogodbo z dobavo v juniju. Ta menjava se dogaja vsak mesec in v običajnih okoliščinah poteka razmeroma brez posebnosti. Tisti, ki ne uspejo, morajo zagotoviti skladiščni prostor v ameriškem mestu Cushing, kjer se vrši dobava,« je pojasnil Kurent. Ker je v ozadju učinek ogromnega izpada porabe nafte, ki je povezan z zaprtjem ameriškega gospodarstva, pri ponedeljkovem dogajanju o popolnem presenečenju po Belavičevem mnenju težko govorimo. »Mediji so se z negativnimi cenami že spogledovali, res da v segmentu fizične menjave posebne vrste nafte, a kljub temu ni šlo za popoln tabu,« je menil. V samem trgovanju zato bistvenih sprememb ne pričakuje, saj je borza CME prejšnji teden zagotovila, da bo nemoteno trgovanje in poravnavo zagotavljala tudi pri negativnih cenah. Tudi danes se z majskimi pogodbami trguje po negativni ceni, medtem ko se junijske gibljejo okoli 12 dolarjev za 159-litrski sod. Cena severnomorske nafte brent, zanimive za evropske trgovce, pa je prvič po letu 2002 padla pod 20 dolarjev.
Za severnomorsko nafto brent, ki je relevantna tudi za Slovenijo, je po navedbah analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na voljo dovolj skladiščnih zmogljivosti tudi na naftnih tankerjih. Te cene pa se brez upoštevanja današnjega dogajanja niso toliko znižale in ostajajo nad doseženo najnižjo vrednostjo ob koncu marca. »Za EU in Slovenijo so nizke cene nafte in drugih energentov v povprečju pozitivne, saj so ti eden pomembnejših uvoznih proizvodov. Ker jih ne proizvajamo, nam uvoz znižuje presežek v trgovinski menjavi s tujino. Slovenska gospodinjstva izdatkom za mobilnost namenijo eno šestino svojega proračuna, kar je precej več kot v EU. Zato je vpliv na domačo kupno moč pozitiven. Tudi gibanje povprečne cene potrošniške košarice je zaradi tega ugodnejše,« so dogajanje ocenili analitiki GZS.
Povpraševanje po nafti tudi do 30 odstotkov nižje
»Tudi pri surovini, kot je nafta, bomo morali verjetno sprejeti tudi negativno ceno. Tega so denimo navajeni trgi električne energije in zemeljskega plina,« je nadaljeval Belavič. Kratkoročno rasti cen nafte ne pričakuje: »Dokler na cesti ne bo vozil, v zraku letal in ladij v morju, bo pritisk na ceno nafte navzoč.« »Kje se bo v prihodnje stabilizirala cena nafte, je težko napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov,« je dodal Kurent. »Verjetnost, da bi dosegla raven z začetka leta, je v bližnji prihodnosti malo verjetna, saj je nafte na trgu trenutno znatno več, kot je potrebujemo. Zaradi zaustavitve večine gospodarstev po svetu se je povpraševanje po nafti po nekaterih ocenah znižalo za 20 do 30 odstotkov,« je povzel.
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so potrdili, da se je povpraševanje po nafti od začetka krize zaradi koronavirusa znižalo za okoli 30 odstotkov. Po izbruhu na Kitajskem in močno zmanjšanem povpraševanju so se ob skoraj nespremenjeni ponudbi nafte cene začele postopoma zniževati februarja. Opaznejše znižanje je bilo šele začetek marca, ko so številne države uvedle omejitvene ukrepe. Cene nafte brent in Dubai Crude so se, kot so dodali v Umarju, znižale precej manj kot cene zahodnoteksaške nafte. »Poleg tega je pomembno, da Kitajska, ki predstavlja letno več kot 10 odstotkov svetovnega povpraševanja po nafti, ni eden izmed pomembnejših partnerjev ZDA in Kanade, saj približno 60 odstotkov nafte dobi iz Savdske Arabije, Rusije, Iraka, Angole in Brazilije. Pričakuje pa se, da bo prav na Kitajskem začelo povpraševanje najprej okrevati,« so zapisali
Oba sta podčrtala, da se trg na novo realnost prilagaja. »Pričakujemo lahko ukrepe večjih držav proizvajalk nafte, svoje bodo naredila tudi podjetja z znižanjem črpanja in investicij, kar pa se zaradi narave delovanja črpališč zgodi z zamikom,« je dejal Belavič. Kurent pa je pridal, da se že danes zapirajo določene vrtine, saj pri teh cenah niso dobičkonosne. Organizacija držav proizvajalk nafte (Opec) se je sredi aprila s svojimi partnerji vendarle dogovorila, da bo po aprilski sprostitvi in cenovni vojni med Savdsko Arabijo in Rusijo z majem znova zmanjšala obseg načrpane nafte. »To bo zmanjšalo pritisk na ponudbeni strani, s postopnim odpiranjem gospodarstev pa lahko pričakujemo tudi ponovno povečano povpraševanje,« je sklenil Kurent.
Predsednik ZDA Donald Trump je v ponedeljek ponovno napovedal, da bi presežno ponudbo nafte kupil za potrebe strateških rezerv. A temu je kongres pred 14 dnevi nasprotoval, proti so bile zvezne države, ki niso tako odvisne od naftne industrije, so spomnili v GZS. Naftna industrija je, kot so dodali, za ZDA zelo pomembna. Skupaj s proizvodnjo zemeljskega plina predstavlja osem odstotkov BDP in zaposluje 5,5 odstotka Američanov. Zaradi tako nizkih cen pa bi lahko številni majhni proizvajalci bankrotirali, kar bi lahko povečalo uvozno odvisnost ZDA pri energentih.
