Medtem ko sta pred dvema tednoma soočenju izvedencev ekonomske stroke prisostvovala le obtožena Mateja Vidnar Stiplošek in njen zagovornik, ostali pa so menili, da obravnave v času epidemije novega koronavirusa ne bi smelo biti, so danes na sodišče prišli vsi, razen obolelega zagovornika nekdanjega predsednika uprave Zvona Ena Simona Zdolška.
Sodnica Danila Dobčnik Šoštarič jim je razložila, da sama obravnave v tem času ne bi razpisala, če ne bi prejela odgovora predsednika vrhovnega sodišča, da tudi tovrstni postopki sodijo med nujne zadeve. Zagovornik nekdanjega člana uprave Zvona Dva Ljuba Pečeta Silvo Godič se s takšno obrazložitvijo ni strinjal, a je na naroku sodeloval. Sicer pa je današnja obravnava minila v znamenju zaslišanja nekdanjega prvega človeka nadškofijskega gospodarstva Mirka Krašovca. Ta je po pričakovanju stopil na stran četverice obtoženih, poleg Pečeta, Zdolška in Vidnar Stiploškove še nekdanjega prvega moža Zvona Dva Franca Ješovnika, ki so po njegovem zgolj žrtve gospodarske krize izpred dobrega desetletja ter politike in medijskega linča.
Med drugim je povedal, da je bil sam kot najvišji predstavnik gospodarske dejavnosti mariborske nadškofije in prvi mož družbe Gospodarstvo Rast dobro seznanjen z delovanjem celotnega sistema okoli Zvonov in z njimi povezanih projektnih podjetij. Bil je tudi predsednik nadzornega sveta Zvona Ena, ker pa so se odločili za holdinški način upravljanja, so bile družbe pri svojem odločanju avtonomne.
Vedel je tudi za družbo I. J. Storitve, preko katere so lastninili zadarsko luko - zanjo je izvedel od Zdolška. Na vprašanje specializiranega državnega tožilca Iztoka Krumpaka pa ni znal povedati, kdo jo je ustanovil. Poznal je tudi vse njene direktorje, ki so jih izbirali iz krogov blizu nadškofije in naj bi bili vredni zaupanja, za kadrovske zadeve pa naj bi kot pravnik skrbel Peče. V zvezi z Luko Zadar se Krašovec spominja, da je bila naložba vredna okoli 20 milijonov evrov in da je veljala za perspektivno, saj naj bi s prodajo precej zaslužili, ni pa bila strateško dolgoročna.
Tožilca je zato zanimalo, kako Krašovec komentira uradno izjavo nadškofije za STA marca leta 2011, da "s poslovanjem družbe I. J. Storitve ni seznanjena in ji tako tudi niso poznani njeni poslovni cilji, predvsem pa v naložbi v Luko Zadar ni lastniško udeležena." Nekdanji ekonom je dejal, da je sam v tem času že "izpregel", odgovarjali pa da so očitno tisti, ki o tem niso vedeli dosti. Če bi vprašali njega, bi odgovoril drugače, je dodal. Krašovec je tudi povedal, da so si Zvonovi večino denarja izposojali pri državni NLB, na vprašanje sodnice, zakaj, pa odvrnil, da o razlogih ne more govoriti, a so v omenjeni finančni ustanovi Zvonovom precej zaupali in so se očitno dobro ujeli. Tudi sicer so bile banke takrat zainteresirane, da so financirale dobre naložbe, je še povedal.
Prepričan je tudi, da bi bil, če ne bi bilo takratne globalne finančne krize, posel z Luko izpeljan uspešno, zato so vsi obtoženi njene žrtve. "Nekdo je moral biti kriv, saj so to zahtevali mediji. Politiki so se začeli obtoževati med seboj, v sedanji novi krizi zaradi epidemije pa so le ugotovili, da je treba k težavam pristopiti s solidarnostjo in pomočjo. Hvala Bogu so se politiki in mediji nekaj naučili," je svoje pričanje na sojenju, ki se bo nadaljevalo 30. aprila, zaključil Krašovec.
