V Kanadi se je v nedeljo zgodil najhujši strelski pohod v zgodovini te države s skupaj 18 mrtvimi. Zakrivil ga je 51-letni zobni protetik Gabriel Wortman iz Dartmoutha, ki je občasno prebival v 130 kilometrov oddaljenem zaselku Portapique, kjer se pozimi zadržuje kakšnih sto stalnih prebivalcev, sam pa ima tam tri nepremičnine. Kaj ga je k temu napeljalo, ni znano.
Policija se je v soboto sprva odzvala na več večernih klicev o streljanju in požarih ter nato v zaselku naletela na več trupel v tamkajšnjih hišah in na dvoriščih, ne pa tudi na storilca. Ta se je v srebrno-sivem terenskem vozilu z lažnimi oznakami kraljeve kanadske konjeniške policije (RCMP) odpeljal po glavni cesti proti Halifaxu, glavnemu mestu Nove Škotske, in za sabo puščal ognjeno in krvavo sled, vse dokler ga niso po dvanajstih urah obkolili na bencinski črpalki v Enfildu blizu halifaškega letališča. Sprva so poročali, da so ga zajeli, kasneje pa, da je bil ubit v spopadu, a sinoči še ni bilo znano, ali si je sodil sam ali pa ga je ubila policija.
Ubita tudi policistka
V lovu za morilcem, ki so mu bili priče tudi nekateri nočni popotniki na glavni cesti iz Halifaxa, je izgubila življenje policijska veteranka Heidi Stevenson, pripadnica RCMP skoraj četrt stoletja. Med žrtvami sta tudi učiteljica in medicinska sestra, o čemer so medijem pripovedovali užaloščeni svojci, sami preiskovalci pa so bili z informacijami zelo skopi. Chris Leather, glavni nadzornik RCMP, je zgolj potrdil Wortmanovo smrt, povedal, da »nekatere od žrtev nimajo nobene povezave s strelcem« ter da je bil poleg ubite policistke ranjen še en njihov pripadnik, ki pa ni v smrtni nevarnosti. Glede motiva morilca je dejal le, da uporaba delne policijske uniforme, ki jo je nosil Wortman, in opremljenost avtomobila s policijskimi oznakami kažejo, da ni šlo za hipno odločitev, ampak za še nepojasnjen načrt. Prva preiskava namreč ni v ničemer nakazala zarotniškega dejanja, prav tako je za zdaj obveljalo, da je Wortman deloval sam in da ni šlo za teroristične nagibe.
Precej orožja, malo nasilja
Nedojemljiv strelski pohod je Kanadčane pretresel tudi zato, ker v primerjavi z južno sosedo tovrstnega nasilja pri njih praktično ne poznajo, redko pa je orožje uporabljeno tudi v družinskem nasilju. Zahvala za to gre predvsem ostri zakonodaji o posedovanju orožja, ki sicer tega ne prepoveduje, je pa dosegljivo le po podrobnem preverjanju in pridobljeni licenci. To ne pomeni, da Kanadčani sodijo med »neoborožene« nacije, saj so po številu orožja med civilnim prebivalstvom po oceni ženevskega Inštituta za mednarodne in razvojne študije na sedmem mestu na svetu s 35 kosi na sto prebivalcev (v ZDA 120). Je pa zakonodaja izjemno stroga tudi pri hrambi in nošenju orožja, še posebej po letu 1989, ko je bilo v strelskem obračunu ubitih 14 deklet.
