Še letos januarja je tak sodček stal 60 dolarjev. Poraba se je namreč v svetu ob pandemiji zmanjšala za tretjino.

Trumpova poteza neuspešna

Cena nafte pa bi lahko še padla, saj bodo veliki rezervoarji v ZDA, največ jih je v Oklahomi, do začetka maja povsem polni. Proizvajalcem nafte ne bo ostalo drugega, kot da poskušajo oddati nafto za vsako ceno, morda celo zastonj, saj je črpanje nafte iz skrilavca težko ustaviti, ko se enkrat začne. Ameriška naftna industrija je v zadnjih desetih letih – ob razmahu okoljevarstveno spornega hidravličnega lomljenja – postala daleč največji proizvajalec črnega zlata; prehitela je celo Savdijce. Zdaj jo lahko reši le še hitra odprava karantene v ZDA, to se pravi oživitev ameriškega gospodarstva s prometom, za kar se – tudi iz tega razloga – zavzema predsednik Donald Trump.

Trump se je sicer s Savdsko Arabijo, tudi kot predstavnico Opeca, in Rusijo dogovoril o desetodstotnem zmanjšanju črpanja nafte za maj, toda padanja cene mu ni uspelo ustaviti. Trump je takrat sporazum ves navdušen pospremil z besedami: »Stotisoče delovnih mest v energetiki v ZDA je rešenih.« Cena črnega zlata, kolikor si to ime nafta spričo sedanje velike pocenitve sploh še zasluži, je v zadnjem tednu kljub rekordnemu zmanjšanju črpanja še padla.

Industrija pred bankrotom

Ne le da je zdaj načrpane nafte veliko več, kot se je lahko porabi, ampak je je že toliko, da je kmalu ne bo mogoče več skladiščiti. Vsaj ne brez velikih izgub, ko gre za pridobivanje nafte iz skrilavcev. Trump je v prizadevanju za »ameriško energetsko prevlado v svetu« prav na ta način pridobivanja nafte stavil vsa leta, odkar je v Beli hiši, pa tudi že v svoji predvolilni kampanji leta 2016, ki jo je v veliki meri financirala prav naftna industrija. Za zdaj ni znano, da bi nekdo pri hidravličnem lomljenju skrilavca prekinil pridobivanje nafte. Ameriška naftna industrija je tako prisiljena prodajati nafto nekajkrat ceneje, kot so proizvodni stroški.

Ameriški naftni industriji, ki zaposluje več milijonov ljudi, zdaj grozi bankrot. Število brezposelnih Američanov, ki jih je že 22 milijonov (še februarja je bila brezposelnost komaj 3,5-odstotna, zdaj je 14-odstotna), bi se lahko tako še precej povečalo. Da bi rešili ameriško naftno industrijo in milijone njenih delovnih mest, bi morala ameriško gospodarstvo in promet vsaj malce oživeti. Razumljivo je torej, zakaj hoče Trump končati karanteno in obuditi gospodarsko aktivnost s prometom kljub velikemu številu mrtvih v ZDA zaradi koronavirusa. Ker o izolaciji in drugih tovrstnih ukrepih odločajo predvsem guvernerji zveznih držav, je Trump v zadnjih dneh podprl proteste belcev proti karanteni, zlasti v zveznih državah, kjer so na oblasti demokrati. Čeprav je predsednik ZDA, je nastopil proti avtoriteti oblasti, ki jo predstavljajo guvernerji.