Je pa zdaj, ko ne hitimo naokoli, čas za razmislek o vsem skupaj. Razmislek o tem, da se lahko živi, četudi se troši manj, kot smo sicer trošili. Razmislek o zares pomembnem in zares nepomembnem. Razmislek o naši ranljivosti, nebogljenosti, enakosti in enaki pomembnosti, ko gre za višjo silo, za nenapovedan in nepričakovan napad. In predvsem gre za razmislek o tem, kaj je za narod in državo pomembno in smiselno ter kaj je nepotrebno, nesmiselno. Denimo samooskrba: varovanje samooskrbe pred globalnimi industrijskimi pogoni, ki ne plačujejo niti okoljskih niti dejanskih socialnih stroškov, proizvajajo pa slabo, nezdravo hrano, sicer izvrstnega videza.

Pa razmislek o vojski, ki jo bomo potrebovali za vojskovanje. Izkazalo se je, da niti letalonosilke niti atomske bombe in večkolesniki nimajo nikakršnega učinka na prave sovražnike. Navaden kos blaga v obliki maske je močnejše orožje od manevrirnih raket in bojnih letal, ki so proti aktualnemu sovražniku ne le nemočna, ampak tudi smešna, tragikomična.

In kdo je še večji sovražnik od ubijalskih virusov? To je politika, ki se gre interesne ekonomske igre v peskovniku in noče videti objektivnih interesov vseh ljudi. In največji sovražnik naše usode smo občani sami, ki tega ne dojamemo in lastnoročno volimo politike, ki so lačni in sebični ter ne vidijo, kaj bi morali narediti, morda tega niti ne znajo narediti. Njihov najvišji domet je gašenje požarov, kot je aktualni. Razprave o drugačnem in boljšem svetu sploh ni. Če sploh ni te agende, tudi ne bo sprememb in ostali bomo na ravni klasičnega levega in desnega preigravanja, afer in gasilskih akcij.

Zdaj, ko smo vsi enaki in nebogljeni, je čas za streznitev, mentalno metamorfozo in politično revolucijo. Zdaj se uprimo bolnim politikam in zahtevajmo dober svet za vse. Ne le zato, ker si to želimo, ampak zato, ker je to mogoče narediti, ker je dovolj resursov in zato ker bo edino trajnostna, solidarna in socialno pravična družba lahko uspešno bila vojne, ki so pred nami. Teh vojn ne bo malo, ne bodo samo virusi, veliko bo nujnih sprememb in te spremembe moramo zahtevati od spodaj navzgor, saj se od zgoraj dol očitno nič ne vidi.

Bojko Jerman, Dolsko