Sicer pa je uporaba zaščitnih mask eden od načinov asepse. Asepsa je postopek, ki zmanjša možnost infekcije človeka in predvsem bolnika na najmanjšo možno mero; v medicino je bila uvedena šele konec 19. stoletja najprej za zmanjšanje števila bakterijskih okužb. Do tedaj se zaščita ljudi in tudi izvajalcev medicinskih storitev tudi pri težjih, kaj šele lažjih posegih ni izvajala in je bila temu primerno velika smrtnost bolnikov zaradi okužb. Šele Louis Pasteur je sredi 19. stoletja prvi opozarjal, da so okužbe pri kirurških posegih posledica infekcije z bakterijami. O virusih se takrat verjetno še ni nič vedelo, morda se je le slutilo, zlasti na prelomu 18. v 19. stoletje, ko je Edward Jenner prvi uvedel cepljenje s tekočino kravjih osepnic (vakcinija) in dokazal, da to človeka ščiti pred črnimi kozami, ki veljajo za zelo hudo nalezljivo bolezen z visoko smrtnostjo.

V moderni medicini zlasti pri kirurških posegih je uporaba zaščitne maske in drugih zaščitnih sredstev od rokavic, kape do sterilnih oblačil nekaj samoumevnega. Človek ne sme niti vstopiti v operacijski blok, če ni ustrezno zaščiten. Poleg teh ukrepov za čim večjo zaščito operiranega človeka je izrednega pomena tudi čim večja možna čistoča operativnega polja z uporabo kemičnih sredstev ter zaščite okolice rane. Vsak človek ima namreč na koži mnogo različnih bakterij in drugih mikroorganizmov in še tako skrbno čiščenje ter razkuževanje, zlasti rok, ne more povsem zanesljivo preprečiti okužbe z dotikom, govorjenjem, kašljem in kihanjem. Pa kljub vsem ukrepom asepse okužbe operativnega polja ni mogoče povsem izključiti in preprečiti. Zaščita vseh, ki sodelujejo pri obravnavi, pa ni pomembna samo za bolnika, ampak tudi za tiste, ki sodelujejo pri medicinskem posegu, zaradi možnega prenosa okužbe z bolnika na zdravstvenega delavca, kar vsakodnevno vidimo, kako so tisti, ki delajo z bolniki z okužbo s covidom-19, zaščiteni. Poleg novemu koronavirusu pa smo vsi, zlasti pa zdravstveni delavci, izpostavljeni okužbam tudi z drugimi virusi. Naj omenim samo okužbo z virusom hepatitisa ali hiv, ki se ju tudi zdravstveni delavci zelo bojimo, predvsem ker se zavedamo posledic teh in podobnih okužb.

In sedaj naj se vrnem k uporabi zaščitnih mask v času sedanje, najhujše pandemije v zadnjih sto letih. Prav neverjetno in nerazumljivo mi je, da imajo strokovnjaki o tako enostavnem preventivnem ukrepu tako različna stališča. S tem dajejo slab zgled ljudem, ki so zmedeni, ko vidijo, kako je tudi stroka razklana. Tudi če obstaja le majhna možnost prenosa okužbe z enega človeka na drugega, je uporaba mask smiselna. In če drugega ne, gre tudi za psihološki občutek zaščite pred morebitno okužbo. Glede uporabe zaščitnih rokavic pa bi jih le veljalo uporabljati vsaj v trgovinah z živili, ker so ročaji nakupovalnih vozičkov in košar pri množični uporabi nedvomno eden od možnih načinov prenosa okužbe. O umivanju in razkuževanju rok sploh ni vredno izgubljati besed, saj je prenos preko rok poleg prenosa z izločki iz dihal najpomembnejši in najpogostejši način prenosa okužbe.

Čeprav primerjava z uporabo varnostnega pasu v avtomobilu morda ni najbolj primerna, pa vseeno velja poudariti, da uporaba varnostnega pasu ni namenjena zaletavanju, ampak da zmanjšamo posledice morebitnega trka na najmanjšo možno mero. Nekaj podobnega velja tudi za zaščito in zmanjšanje možnosti prenosa okužbe s človeka na človeka, pa naj bo ta zdrav ali bolan. In zato, ker ne vemo, kdo je bolan in kdo ne in ali je kliconosec ali ne, je pomembna uporaba zaščitnih mask za vse, zlasti v zaprtih prostorih in povsod tam, kjer ni mogoče vzdrževati primerne socialne razdalje.

prim. dr. Marjan Fortuna, Kranj