Pred letom dni, 15. aprila 2019, so bile oči vsega sveta uprte v Pariz, kjer je zagorela 800 let stara notredamska katedrala, eden najpomembnejših spomenikov evropske srednjeveške kulturne dediščine, ki je bila s 15 milijoni turistov na leto najbolj obiskana stavba na svetu, za Francoze pa srce in duša njihovega Pariza. V požaru, ki je trajal vso noč in iz katerega so rešili večji del dragocenosti, sta bila uničena predvsem streha s stolpičem iz 19. stoletja in lahko vnetljivo ostrešje, težko 500 ton, za katero so v 12. stoletju posekali več kot tisoč hrastov. Preostali kamniti del zgradbe pa je še danes nevarno načet. Če bi se ob močnem vetru porušili predlani slabo postavljeni odri za restavratorska dela, bi se pod njimi sesul obokan strop, ki je močno razpokan. Začetek občutljivih del odstranitve nestabilnih gradbenih odrov, ki bi šele omogočila obnovo katedrale, je bil predviden konec marca.
Obnova se še ni začela
Sredi marca pa so zaradi pandemije ustavili obnovitvena dela, pri katerih je sodelovalo 500 ljudi, predvsem gradbenikov, kamnosekov, arhitektov, arheologov in umetnostnih zgodovinarjev. Med njimi so nekateri že prej sodelovali pri restavratorskih delih, vsi po vrsti pa se identificirajo z znamenito katedralo, morda podobno kot njeni graditelji v srednjem veku, ki so vanjo prelili vso svojo ustvarjalnost. Pravzaprav v zadnjem letu sploh še niso začeli obnove, saj so predvsem preprečevali, da bi se poškodovana katedrala sesula vase. Gradili so jo skoraj 200 let, od 12. do 14. stoletja, zato naj bi bilo sedanje hitenje toliko bolj nesmiselno. Skrbno je treba paziti tudi zato, ker pri gotskih katedralah nikoli ni jasno, kje je nosilna stena, kje teža omogoča trdnost konstrukcije ter od katerega kamna je odvisna trdnost stene in zgradbe. Strokovnjaki poskušajo to ugotoviti z rentgenskim slikanjem zidov in računalniško obdelavo podatkov.
Obnova se še ni začela tudi zato, ker so lani poleti zaradi odločitve inšpekcije, da je prevelika količina svinčenega prahu škodljiva za zdravje delavcev, prekinili dela. A če si strokovnjaki še zdaj razbijajo glavo z vprašanjem, kako odstraniti svinec z gradbišča na katedrali, je ta povzročil veliko škodo tudi za okolico. Ob požaru se je v zrak sprostilo kar 400 ton svinca, zaradi česar so inšpekcije lani zaprle tudi okoliške vrtce in šole.
Še vedno je tudi odprto vprašanje, ali naj bo cerkev po obnovi takšna kot pred požarom ali ne. O tem potekajo ostre polemike, ki kažejo, kako zelo so Francozi navezani na notredamsko katedralo.
Vzroki požara
Dosedanja preiskava je pokazala, da je bila za požar verjetno kriva slaba električna napeljava ob restavratorskih delih, morda pa slabo ugasnjena cigareta. Na mestu požara so sicer odkrili več cigaretnih ogorkov, čeprav je bilo na gradbišču strogo prepovedano kaditi. Četudi požar ni bil podtaknjen, najbrž nikoli ne bo jasno, kako se je začel. Težko pa se je strinjati s tistimi, ki na družbenih omrežjih trdijo, da se prava resnica o vzroku požara prikriva.
Vsekakor so zaradi slabega varnostnega sistema gasilci prišli do goreče katedrale vsaj pol ure pozneje, kot bi lahko. Po prvem alarmu ob 18.18, ki so ga sprožili senzorji dima, je namreč dežurni varnostnik odšel v napačen del cerkve, kjer ni bilo ognja, zato je ocenil, da gre za lažni alarm, saj je varnostni sistem slabo deloval. Šele pol ure pozneje, ko je ogenj že zajel ostrešje, so varnostniki odkrili svojo napako in poklicali gasilce, ki so prišli petnajst minut zatem. Torej je od izbruha požara do prihoda gasilcev minilo 45 minut.
Predsednik Emmanuel Macron se je po novici o požaru odpravil pred katedralo in dejal: »Ker smo znali v več stoletjih zgraditi notredamsko katedralo, vam nocoj slovesno naznanjam, da jo bomo skupaj ponovno zgradili, ker to zasluži naša zgodovina in ker je to naša najgloblja poklicanost, usoda.«
Žalostna obletnica je te dni med Francozi šla nekoliko v pozabo, saj se soočajo z novo nacionalno katastrofo. In tudi tokrat se na družbenih omrežjih pojavljajo teorije zarote, ki kljub odločnemu zanikanju znanstvenikov trdijo, da je koronavirus ustvaril človek. Še danes pa marsikdo, ne le v Franciji, trdi, da so požar v znameniti krščanski cerkvi podtaknili muslimani.
Tudi tokrat so Francozi odločeni, da bodo skupaj nastopili proti katastrofi. Lani so za obnovo katedrale zbrali skoraj milijardo evrov, prispevalo je 240.000 Francozov, največ so dali francoski milijarderji. In tudi zdaj hoče Macron nastopiti v vlogi rešitelja. Če je pred dnevi po televiziji Francozom obljubil, da se bosta pouk in večina gospodarskih aktivnosti – kljub trenutno več kot 500 mrtvim na dan zaradi koronavirusa – začela 11. maja, je lani kmalu po požaru obljubil, da bo obnova katedrale trajala pet let, torej do olimpijskih iger v Parizu leta 2024. A tako eno kot drugo obljubo bo težko uresničil. V resnici obe služita predvsem temu, da Francozom vlivata optimizem.
