Pravoslavni del Evrope jutri praznuje veliko noč, vendar bodo cerkve tako kot prej katoliške ostale prazne – razen morda v Belorusiji, kjer so ljudje brez pomislekov hodili k maši že pred tednom dni. V Srbiji si je patriarh Irenej sprva želel, da bi bilo jutri enako tudi tam, in pozval oblasti, naj vernikom dovolijo iti k bogoslužju. Dan kasneje, potem ko sta ga obiskala predsednik države Aleksandar Vućič in vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik, si je premislil in izjavil, da je človek »tudi doma lahko z Bogom in z mislimi v cerkvi«. Vučić je pred obiskom trdil, da bo pred patriarhom »klečal«.
Sicer sta beograjski katoliški nadškof Stanislav Hočevar in islamska skupnost, ki je močna posebno na jugozahodu Srbije, že marca zaprla verske objekte. V državi je zaradi koronavirusne bolezni umrlo več kot sto ljudi, oblasti pa so pred nekaj dnevi izdale odlok, po katerem od sinoči do torka zjutraj velja policijska ura, podobno kot ob preteklem koncu tedna, le da tokrat traja kar 84 ur.
Žarišče v samostanu
V Ukrajini, kjer je virus doslej terjal 120 življenj, je eno od žarišč okužbe znameniti tisočletni pravoslavni samostan Pečersk v Kijevu s svojimi slavnimi predori in meniškimi celicami. Tam je 93 okuženih, dva meniha sta umrla. Gre za sedež tistih pravoslavnih vernikov, ki so zvesti moskovskemu patriarhu. Še marca, ko je vlada zaprla šole, je voditelj samostana, metropolit Pavel, pozival vernike, naj hodijo v cerkev. Vrh ločene, neodvisne ukrajinske pravoslavne cerkve pa je že od vsega začetka upošteval vladne ukrepe in ni dovolil obiskovanja obredov. Zato je zdaj tudi ostro kritiziral moskovskemu patriarhu podrejenega metropolita iz Kijeva, ker je vernikom dejal, da lahko za veliko noč molijo pred cerkvami, sicer ob upoštevanju sanitarnih ukrepov.
Rusija z odprtimi cerkvami
V Rusiji je pravoslavna cerkev pozvala vernike, naj za veliko noč ne gredo k bogoslužju, vseeno pa bodo cerkve v nasprotju z vladnimi priporočili odprte in gotovo bo imel kakšen pop skrivaj mašo. Ruska pravoslavna cerkev je zelo pozno prepovedala poljubljanje ikon, predolgo je tudi dovoljevala župnijske procesije proti pandemiji.
Predsednik Vladimir Putin skuša dati zgled in je, sicer s težkim srcem, preložil tako referendum o ustavni reformi, ki bi mu omogočila ostati na oblasti po letu 2024, kot znamenito moskovsko vojaško parado 9. maja, s katero bi letos slavili 75. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo, čemur bi lahko rekli tudi »maša domoljubja«. Sicer je v Rusiji za boleznijo covid-19 uradno umrlo 273 ljudi, vrh epidemije pričakujejo maja.
Nadzor grških vernikov z droni
Tudi v Grčiji se je pravoslavna cerkev upirala zapiranju cerkva, kar je konec marca zahtevala vlada, vendar je sveta sinoda nato popustila in bodo objekti zaklenjeni, obredi pa bodo vseeno potekali brez vernikov. Premier Kiriakos Micotakis pričakuje, da bo velikonočni konec tedna preizkus za državo. Ker pa se prav zaradi velike noči bojijo več kršitev, bodo za nadzor uporabljali tudi drone. »Ta teden bo odločilen,« je v sredo po televiziji dejal Micotakis. »Naša vera se nima česa bati, drugače pa je z zdravjem vernikov.«
Proti vsem pričakovanjem se ta 10-milijonska država, kjer je virus doslej vzel 108 življenj, dobro drži kljub razmajanemu zdravstvenemu sistemu. Že 10. marca, torej nekaj dni pred Slovenijo, je vlada zaprla šole. Največ zaslug ima glavni svetovalec vlade in epidemiolog Sotiris Ciodras, tudi zato, ker ima vsak večer ob 18. uri izjemno gledane in priljubljene nastope na televiziji, zaradi katerih je postal daleč najbolj priljubljena oseba med Grki.
Bojazen pred vračanjem zdomcev
V Bolgariji, kjer v zadnjih dneh zelo hitro narašča število okuženih in se približuje številki tisoč, mrtvih zaradi virusa pa je 38, je vlada v petek sprejela odlok o karanteni v dvomilijonski Sofiji, kar najbrž tik pred pravoslavno veliko nočjo ni naključje. V Bolgariji in tudi v Romuniji, kjer je za zdaj 400 mrtvih zaradi virusa, pa se pred veliko nočjo bojijo obiskov svojih državljanov, ki so na začasnem delu v tujini. Kar petina Romunov živi v drugih delih Evrope.
Velika noč bi bila lahko tudi pomembna preizkušnja za boj proti koronavirusu v Severni Makedoniji, kjer je več okužb med albanskim, to je muslimanskim delom prebivalstva. Skupno je zaradi virusa umrlo 49 ljudi. Tudi v tej državi bodo sakralni objekti zaprti, vodstvo cerkve pa je zaskrbljeno, saj po lastnih navedbah med velikonočnimi prazniki nabere kar polovico vseh letnih prispevkov.
