»Naučene lekcije ob pandemiji koronavirusa nam lahko služijo kot vodilo tudi na drugih področjih, ki niso tako nepredvidljiva, vendar bodo imela vseeno velik vpliv na naše življenje v prihodnosti. Skrb za okolje, zdrav način življenja z redno telesno aktivnostjo in zdrava prehrana so pomembni deli našega življenja. Tudi področje varčevanja za pokojnino je eno takšnih, pri katerih že danes vemo, da bo v prihodnje strmo naraslo število upokojencev in da bodo s tem večji tudi stroški države. Ta bo vedno težje vzdrževala zdajšnje višine javnih pokojnin, zaradi česar je smotrno varčevati samostojno za dodatno pokojnino in si zagotoviti dodaten vir prihodkov za upokojitev,« je pojasnil Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A.
Vedno večji del prihodka zagotavljajo zasebni skladi
Po zadnjem poročilu Evropske unije (EU) bo v EU do leta 2050 približno 150 milijonov starejših oseb, torej starih 65 let in več, kar bo predstavljalo skoraj tretjino prebivalstva, natančneje kar 28,5 odstotka. Kako se bo Evropa res starala, nesporno kaže tudi porast števila zelo starih (stari 85 let in več), s 13,8 milijona v letu 2018 na kar 31,8 milijona leta 2050. Staranje prebivalstva bo imelo največje negativne posledice na porast javnih izdatkov za pokojnine. Danes v Sloveniji približno 12 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) namenjamo za pokojnine, do leta 2050 naj bi le ti izdatki narasli kar za 4 odstotne točke, na 16 odstotkov BDP, kar nas uvršča med države z največjim povečanjem izdatkov. Bolj se bodo povečali le še v Luksemburgu. Evropska komisija za evropske države na dolgi rok izpostavlja dva največja izziva, in sicer kako na eni strani zagotoviti vzdržnost javnih pokojninskih blagajn in kako na drugi strani ohraniti primernost višin pokojnin, da bodo upokojencem omogočale dostojno življenje. Na primerno višino prihodkov v pokoju pa ima velik vpliv – poleg višin javnih pokojnin – tudi razvitost drugega in tretjega pokojninskega stebra, ki ga predstavljajo privatni pokojninski skladi. V državah z daljšo tradicijo zasebnega pokojninskega varčevanja zaposlenim ob upokojitvi vedno večji del prihodka zagotavljajo prav zasebni skladi. Zgovoren primer je Velika Britanija, kjer velik del upokojencev že danes prejema višje dodatne kot pa javne pokojnine, podobno bo kmalu tudi v drugih državah. V Sloveniji obstaja drugi pokojninski steber, ki ga od leta 2001 predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vanj pa je vključena že več kot polovica vseh zaposlenih, tako da bo tudi v prihodnje vsak drugi zaposleni v Slovenji prejemal poleg javne še dodatno pokojnino.
Varčevati lahko začnemo z nekaj kliki
Zaradi omejitev širjenja koronavirusa so tudi vse zavarovalnice in pokojninske družbe zaprle svoje poslovalnice za fizične obiske, vendar kljub temu poslovanje poteka nemoteno po elektronskih poteh. V Pokojninski družbi A, kjer za dodatno pokojnino varčuje že več kot 53.000 zaposlenih, omogočajo sklepanje dodatnega pokojninskega zavarovanja prek spletne strani www.pokojnina.si, kjer lahko posamezniki sklenejo individualno pokojninsko varčevanje z le nekaj kliki, podobno kot bi naročili knjigo v spletni trgovini. Celoten postopek je hiter in varen, plačilo premije pa se lahko izvede prek spletne banke, trajnega naloga oziroma lahko premijo plačamo tudi s kartico Diners Club.
Poleg tega je vsem na voljo pravkar prenovljena brezplačna mobilna aplikacija ePokojnina, s katero si lahko v treh korakih izračunamo, koliko bi morali mesečno vplačevati do upokojitve, da bi si zagotovili želeno višino dodatne pokojnine do konca življenja. »Celoten namen aplikacije je odgovoriti na najbolj pogosto vprašanje glede pokojninskega varčevanja: koliko moram od danes naprej do upokojitve plačevati, da bi si na primer zagotovil mesečno dodatno pokojnino 500 evrov do konca življenja? Poleg tega pa vam izračuna še, koliko boste privarčevali pri dohodnini, saj država spodbuja pokojninsko varčevanje s posebno davčno olajšavo. Individualne premije se namreč upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove,« je še povedal Vižintin iz Pokojninske družbe A, ki je razvila to aplikacijo.
Z varčevanjem do nižje dohodnine
Na začetku meseca so bili odposlani prvi svežnji informativnih izračunov dohodnine, maja bosta odposlana še preostala dva svežnja. Večina ljudi v Sloveniji še vedno ne ve, da si lahko poleg olajšave za vzdrževane družinske člane dohodninsko osnovo znižamo tudi z varčevanjem za pokojnino. Vplačane premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nam tako znižajo dohodninsko osnovo. To pomeni, da bomo del vplačane premije med letom dobili naslednje leto nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža doplačilo. Nekdo v najvišjem 50-odstotnem dohodninskem razredu bo dobil nazaj polovico vplačila, saj je vračilo odvisno od našega dohodninskega razreda in znaša od 16 do 50 odstotkov – v višjem dohodninskem razredu smo, višje je vračilo premije. Največji znesek, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, je 5,84 odstotka naše bruto letne plače (dodatno letni znesek ne sme presegati 2819 evrov).
Tako si lahko na primer zaposleni z neto plačo dva tisoč evrov vplača letno 2340 evrov in ob poračunu dohodnine bo dobil nazaj oziroma se mu zniža doplačilo za približno 795 evrov, medtem ko bo imel celotni vplačani znesek na svojem varčevalnem računu (ob predpostavki, da je navedena plača njegov edini obdavčljivi vir dohodka). Vplačila lahko izvaja redno med letom ali pa le decembra vplača letno vplačilo za vse mesece nazaj. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika varčevanja v Sloveniji in tako lahko z leti le pri dohodnini prihranimo več tisoč evrov, istočasno pa si ustvarimo lepo vsoto prihrankov za obdobje upokojitve.