Površine Rekreacijskega in izobraževalnega centra (RIC) Sava v Tomačevem so v času karantene priljubljena točka za tiste Ljubljančane, ki pričakujejo, da bodo del prostega časa preživeli v mirnem, sproščujočem okolju stran od mestnega vrveža. In seveda v družbi konj Konjeniškega kluba Ljubljana, ki se v maneži prosto sprehajajo. Kar tri kobile te dni ponosno razkazujejo teden ali dva stare žrebičke. Sprehajalne poti pa občasno prečkajo tudi rekreativni jahači, ki konje iz ograjenega prostora odpeljejo na krajši sprehod v naravo. Ob tem se seveda zgodi, da za rekreativnimi jahači in njihovimi konji ostanejo konjske fige. Kdo jih je dolžan počistiti?
Kot nam je povedal Štefan Forjan, nekoč šef policijske konjenice, danes pa, kot pravi, upokojeni ljubitelj konj, so od prvega dne, ko se je v Ljubljani leta 1974 formirala konjenica, vedno poskrbeli za konjske fige. »Danes v mestu za konji čisti podjetje Snaga, v primeru ljubljanskega hipodroma pa na urejenih peš poteh čisti zavod za šport,« pove Forjan in doda, da konjska figa dejansko nikomur ne škodi. »Za razliko od pasjega iztrebka konjska figa smrdi le prvih 15 minut, nato se na zraku razgradi v enem dnevu. Morate vedeti, da konj ne je nobene predelane, ampak le popolnoma naravno hrano.«
Prav tako je opomnil, da je na ljubljanskem hipodromu ob ograji speljana pot, ki je namenjena izključno jahačem in je tako tudi označena: »Na tej poti za konjem ne čisti nihče, saj je konjska figa izredno kvalitetno gnojilo. Znotraj maneže pa po treningu za konjem počisti jahač sam.«
S konjskimi figami se dobro služi
Podobno je tudi v naravi, kadar gre jahač s konjem v gozd. Tudi tam nihče ne pobira konjskih iztrebkov, saj ti celo blagodejno vplivajo na vegetacijo. »Pri kočijažih ima konj zadaj napeto platno, v katero se konjska figa ujame. Kočijaž jo nato pospravi v zabojnik na zadnji strani kočije in na koncu lahko s konjskimi figami tudi kaj zasluži,« pove Forjan, ki se še spominja, kako so Ljubljančani v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja hodili za konji in sami pobirali konjske fige ter jih kot gnojilo uporabljali za vrt ali cvetlična korita. »Konji so od nekdaj del Ljubljane in vesel sem, da jih je družba sprejela s tolikšno mero občudovanja in spoštovanja,« je še dodal.
