O nesrečni usodi Titanika je bilo posnetih več filmov in napisanih veliko knjig ter pesmi, kar seveda ni moglo obuditi 1503 ljudi, kolikor jih je v tej katastrofi izgubilo življenje. Med drugimi poleg kapitana Edwarda Johna Smitha tudi konstruktor ladje in njen glavni arhitekt Thomas Andrews. Na drugi strani, med 705 preživelimi, pa se je znašel lastnik družbe White Star Line, katere floti je pripadal Titanik, Joseph Bruce Ismay, v katerem mnogi vidijo glavnega krivca za tragedijo. Med sodnim postopkom proti njemu je več prič izpovedalo, da je prav Ismay od podrejenega kapitana Smitha zahteval plovbo po nevarni severni smeri poti med Southamptonom in New Yorkom, ker naj bi mu šlo za dosego rekordnega časa ter na ta način pridobljeno slavo. Priče so tudi izpovedale, da je prav on ukazal zmanjšanje števila rešilnih čolnov s 46 na vsega 20. Med dolgotrajno obravnavo so ga sicer oprostili krivde, vendar sam dogodka nikoli ni prebolel. Zapadel je v globoko depresijo in veliko časa preživel v osamljeni koči v bližini Casla na Irskem. Umrl je star 75 let. Ladjo Carpathia, ki je ponesrečencem prva priskočila na pomoč in na krov potegnila vse preživele, je julija 1918, nekaj mesecev pred koncem prve svetovne vojne, v tem istem Atlantskem oceanu, kjer je končal Titanik, potopila nemška podmornica U-55.

Velika nezgoda na morju.

– New York, 15. aprila. Kakor poroča parnik proge »Allan Line«, »Virginian« z brezžičnim brzojavom, je parnik »Titanic« zavozil na neki ledenik ter prosil pomoči. »Virginian« je prišel »Titanicu« na pomoč. (…)

– Iz New Yorka poročajo. Posrečilo se je spraviti vse pasažirje ladje »Titanic« na čolnih na parnik »Virginian«, ki je prišel na pomoč. Mirno vreme je pri tem mnogo pomagalo. Med tem časom je moštvo »Titanica« napelo vse moči ter zamašilo luknjo na ladji, da se je mogla ta vsaj nekaj časa vzdržati na morju. »Titanica« vleče več ladij proti Halifaxu, kjer bodo ladjo popravili. (…)

Slovenski narod, 16. aprila 1912

Grozna nesreča – kapitalistični zločin.

V sobotni številki »Zarje« smo med brzojavnimi poročili prinesli vest, da je strašna katastrofa »Titanica« kapitalističen zločin. Ta vest je sedaj potrjena. S signali je bil parnik opozorjen na plavajoči ledenik. Vedeli so, da drve v gotovo pogubo, ako ne izpremene smeri vožnje – drveli so dalje. Zadnji trenutek je zapovedal kapitan obrniti parnik, drugače bi se zadel sprednji del ladje ob ledenik in v trenutku bi se pogreznilo vse v neizmerno globočino. (…)

Zarja, 22. aprila 1912

Dva Štajerca utonila.

Iz Feldbacha poročajo graški Tagespošti, da sta ob »Titanicovi« katastrofi utonila tudi dva Štajerca. Skladiščnik Anton King iz Feldbacha se je z ženo in otrokom, kakor tudi bratom Vincencom in eno sestro na posredovanje neke izseljeniške agenture v Baslu odpeljal s »Titanicom« v Ameriko. Izseljeniška agentura je sedaj očima imenovanih v Feldbachu obvestila, da sta bila Anton King in žena z otrokom rešena, da sta se pa brat in sestra s parnikom potopila.

Zarja, 26. aprila 1912

Velika nesreča na morju.

Radi te strahovite nesreče se vrše sedaj preiskave, ki šele podajo natančno sliko o dogodkih pred in med potopom ladje Titanic. (…)

Zelo zanimiva in značilna je izpoved mornarja Kleina, ki je povedal avstrijskemu podkonzulu Verga, da so bili ob času katastrofe skoro vsi mornarji pijani. Na parniku je bil slavnosten dine. Pri tem je bilo seveda šampanjca in druge pijače dovolj na razpolago. Dineja so se udeležili seveda tudi Ismay, kapitan Smith in častniki. Natakarji so nosili šampanjca in druga vina tudi mornarjem, ki so se skoro vsi vpijanili. Tudi godba je bila pijana. Klein je imel službo na krovu. Malo pred katastrofo je pristopil k njemu neki potnik in ga opozoril na bližajočo se ledeno goro, ki je bila že zelo blizo. On je takoj uvidel pretečo nevarnost in je dal sam prvo znamenje, da preti nesreča. Tudi čuvaj na jamboru je bil po njegovem mnenju pijan. Bržkotne da je spal ter se je prebudil šele, ko je dal Klein znamenje in je šele takrat poklical z jambora kapitana Smitha. (…)

Slovenski dom, 27. aprila 1912

Slovenski potniki na »Titanicu«

O slovenskih potnikih na »Titanicu« se nam poroča, da se je otel Franc Korun z Milj pri Šenčurju, ki je v rešilni čoln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil pa je kovač Janez Mrkun z Bele pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln.

Slovenec, 29. aprila 1912

Slovesni sprejem »Carpathie« na Reki.

Dne 6. maja pride parnik »Carpathia«, last Cunard Linie, ki je ob priliki velike katastrofe »Titanica« rešil 700 potnikov, na Reko. Občinstvo se pripravlja na najslovesnejši sprejem hrabrih mornarjev in častnikov parnika »Carpathia«.

Dan, 30. aprila 1912

Kako se je rešil Slovenec Korun s »Titanica«.

Trst, 7. maja. Moštvo parnika »Karpathije« pripoveduje zanimive podrobnosti o rešitvi potnikov na parniku »Titanicu«. Dognano je, da je bilo na parniku 63 avstrijskih in ogrskih podanikov, od katerih se je rešilo le 8. – Zanimiva je rešitev Slovenca Franca Koruna, ki že več let prebiva v državi Illinois. Prišel je v Ljubljano po svojo 3letno hčerko, da jo odvede v novo domovino. Ko so častniki zapovedali, da naj zasedejo žene in otroci rešilne čolne, je vzel svojo hčerko v naročje ter jo hotel oddati nekemu mornarju. Hčerka pa se ga je tako oklenila, da se je moral, ker njega niso hoteli sprejeti v čoln, vrniti na ladjo. Tam je našel čepico nekega mornarja ter si jo dal na glavo. Stopil je v drug čoln, kjer so ga sprejeli, ker so mislili, da je mornar, ter je na ta način rešil sebe in svojo hčerko.

Slovenski narod, 7. maja 1912

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib