Poskusni zajčki misije na Mars

Stephanie Lizy-Destrez, raziskovalka s francoskega inštituta Isae-Supaero, je k raziskavi povabila 60 mladih, ki so med koronakrizo morali ostati v študentskem domu v Toulousu. Z njihovo pomočjo želi ugotoviti, kako bi življenjske razmere v izolaciji vplivale na astronavte, ki bi se odpravili na pot do Marsa. Pot do tega planeta bi po izračunih znanstvenikov trajala približno devet mesecev, odvisno od hitrosti vzleta vesoljskega plovila z Zemlje, hitrosti potovanja in položaja planetov. In čeprav je realno mogoče pričakovati, da bi se prvi polet proti Marsu lahko zgodil šele čez petnajst let, raziskave, kaj lahko astronavti pričakujejo na večmesečni poti, potekajo že zdaj. Študentov sicer v izolaciji ne nameravajo držati devet mesecev, nenazadnje je poskusnim zajčkom tudi dovoljeno, da občasno zapustijo svoje 12 kvadratnih metrov velike študentske sobe. Bodo pa vseeno z njihovo pomočjo verjetno nekaj tednov ugotavljali vplive življenja na majhnem prostoru, v razmerah torej, ki utegnejo biti podobne omejenemu življenjskemu prostoru na vesoljskem plovilu proti Marsu. Znanstveniki želijo ugotoviti, kako življenje na majhnem prostoru vpliva na spanec študentov, točnost pri njihovem delu in razpoloženje. Z različnimi testi in vprašalniki preverjajo njihov spomin in psihično agilnost ter ugotavljajo, kako se študentje odzivajo na situacijo v študentskih sobah. Simulacija vesoljskega poleta seveda ni povsem natančna, poudarjajo na inštitutu. Bistvena razlika je že ta, da se bodo astronavti zavestno odločili za večmesečno življenje na majhnem prostoru, medtem ko so bili študentje v njihovi raziskavi k temu posledično prisiljeni zaradi izbruha pandemije. Ko bo raziskava končana, se bodo tudi študentje spet morali postopoma prilagajati na normalno življenje. »Pozorni bomo morali biti na njihovo morebitno nepričakovano obnašanje,« je dejala Lizy-Destrezova.