Kar je bilo konec prejšnjega meseca videti zgolj še formalnost, se je sprevrglo v še eno globoko politično krizo v Izraelu. Beni Ganc, voditelj Modre in bele stranke, ki je razdeljena okoli ideje o skupnem vladanju z aktualnim premierjem Benjaminom Netanjahujem, enostavno ni mogel pogoltniti serviranih zahtev njegove stranke Likud, ki so bile povezane z zaščito Netanjahuja pred obtožbami o poneverbah, korupciji in zlorabi položaja. Predlagani sporazum o vladi nacionalne enotnosti in razdelitvi premierskega mandata z Netanjahujem je bil Ganc zato na koncu prisiljen označiti za Likudov poskus sklenitve »sporazuma o Netanjahujevi imuniteti«, zato je končal pogajanja in s tem seznanil predsednika države Reuvena Rivlina.
Rivlin je v okviru svojih pristojnosti storil vse, da bi prišlo do sporazuma med Netanjahujem in Gancem, ki mu je po marčevskih volitvah zaupal mandatarstvo. V ponedeljek je še za dva dni podaljšal rok za dogovor, ki naj bi bil po zagotavljanju obeh tik pred sklenitvijo. Vendar pa se je v noči na sredo v pogovorih brez navzočnosti obeh protagonistov izkazalo, da Likud na vsak način zahteva zagotovila o imuniteti Netanjahuju pred kazenskim pregonom za čas, ko bi po polovici mandata vlade predal premierski položaj Gancu. Imuniteta je namreč predsedniku vlade zagotovljena, ne pa tudi podpredsednikom in ministrom, od katerih zakonodaja zahteva odstop v primeru veljavne obtožnice proti njim, kar bi torej veljalo tudi za šefa Likuda, ko bi prenehal biti premier in bi vlado prevzel Ganc.
Mandatarja išče še kneset
Po propadu pogajanj je bilo nato v Ravlinovi pristojnosti še zadnje dejanje tretjega povolilnega sestavljanja vlade v letu dni, namreč da pristojnost za to poveri knesetu. Vsak poslanec v njem ima zdaj 21 dni časa, da zbere podpise vsaj 60 od 119 kolegov za sestavo vlade, ki jo mora nato predstaviti v naslednjih dveh tednih. Če se bo tudi to izjalovilo, bodo Izraelci šli še četrtič v dobrem letu dni na volitve.
Čeprav so zdaj v igri vsi poslanci, je po pisanju izraelskega časopisja najverjetneje, da bosta potrebne podpise dejansko iskala prav Netanjahu in Ganz, očitno znova vsak s svojega brega. Kako blizu sta bila dogovoru, je nekoliko nejasno. Na sedežu vlade sta se še v ponedeljek sešla kar trikrat, končni razkol pa se je zgodil, ko je Likud zahteval spremembe v delovanju odbora za imenovanje sodnikov. Netanjahujeva stranka si je sicer že pred dnevi zagotovila, da v vladi nacionalne enotnosti prevzame zanj občutljivo pravosodno ministrstvo, po novem pa je zahtevala še, da bi njen minister s spremembo zakonodaje usmerjal delo omenjenega odbora, s čemer bi bila dejansko spodkopana neodvisnost sodne veje oblasti. Likud pa se po drugi strani ni strinjal, da bi Ganc avtomatično postal premier, če bi razpad vlade sprožil predčasne volitve oziroma bi bil Netanjahu iz kateregakoli razloga prisiljen odstopiti. Zakonsko skrajšanje premierskega mandata na tri leta in njegova delitev na pol med Netanjahuja in Ganca pa naj bi bila v načelu vendarle dogovorjena.
Kam se bo nagnila tehtnica v naslednjih treh tednih, bo morda jasno že v prihodnjih dneh. Zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je opravila televizijska mreža Kanal 12 v ponedeljek, kaže, da bi Netanjahujev Likud na novih volitvah pridobil štiri poslance, Modri in beli pa bi s sedanjih 33 strmoglavili na 19. Arabska lista bi jih ohranila 15, pridobile pa bi še dosedanje koalicijske partnerice Likuda, tako da bi si premier z najdaljšim stažem v Izraelu z njimi gotovo podaljšal politično preživetje. Še ene skorajšnje volitve zato niso izključene.
