Kar dve tretjini južnokorejskih volilcev oziroma največ po letu 1992 se je udeležilo današnjih parlamentarnih volitev, ki so jih domači politični analitiki razglašali tudi za referendum o predsedniku Moon Jae Inu na dobri polovici njegovega mandata. Epidemija koronavirusa, ki je iz sosednje Kitajske na korejska tla pljusknila že v drugi polovici januarja in do volilnega dne terjala 229 življenj med več kot 10.000 obolelimi, ni sprožila reakcije vrste držav s preložitvijo tako imenovanega praznika demokracije, je pa zahtevala povsem nov pristop k njegovi izvedbi. Na dosledno razkuženih 14.330 volišč so volilci prišli z obvezno masko, razkuženimi rokami v rokavicah in na vsaj metrski razdalji, preden so dobili glasovnice in jih oddali v volilne skrinjice po izhodu iz volilnih boksov, ki so jih za vsakim volilcem znova razkužili. Pred voliščem so tudi vsakemu izmerili temperaturo in tiste, ki so jim namerili več kot 37,5 stopinje Celzija, preusmerili na posebno volilno območje stran od drugih.
Demokratom absolutna večina?
Kandidate za 300-članski parlament je registriralo kar 35 strank, a pravi tekmici sta bili le sredinska demokratska stranka in vodilna opozicijska konservativna stranka Združena prihodnost. Po volitvah leta 2016 so imeli demokrati le poslanca več od konservativcev s 123 osvojenimi sedeži. Tokrat jih lahko pričakujejo do 158, skupaj s sestrsko stranko Skupaj državljani, ustanovljeno zgolj zaradi nove volilne zakonodaje z rezerviranimi 47 sedeži za strankarske liste po proporcionalnem sistemu, pa celo 178. Južnokorejsko obvladovanje epidemije, ki je ob Tajvanu in Singapurju poželo globalno hvalo, je bilo očitno nagrajeno, Moon pa bo lahko, ustavno omejen na le en mandat, lagodno dokončal svojo vladavino z izpolnitvijo obljub o višji minimalni plači, ustvarjanju novih delovnih mest s spremembami davčne politike in nadaljnjem zmanjševanju napetosti v odnosih s Severno Korejo, če bo za to pripravljenost tudi pri nepredvidljivem Kim Jong Unu.
Posebno legitimnost demokratom in Moonu zagotavlja prav omenjena visoka volilna udeležba na volitvah v še vedno izrednih zdravstvenih razmerah. K temu je pripomoglo tudi predčasno glasovanje minuli petek in soboto, ki se ga je v izogib gneči na volilni dan skupaj z Moonom udeležila četrtina od skupno 44 milijonov volilnih upravičencev, od katerih jih je na koncu glas oddalo 66,2 odstotka. Obolelim za koronavirusom so omogočili glasovanje po pošti oziroma z uporabo posebnih volilnih skrinjic, še okoli 60.000 volilcem v samoizolaciji pa so dovolili oddajo glasu po zaprtju volišč. Pri tem niso smeli uporabiti javnega prevoza, zunaj pa so se lahko zadržali le med 17:20 in 19. uro in so se morali po prihodu domov javiti zdravstveni službi z opozorilom, da jih bo v nasprotnem primeru poiskala policija. Tako jih je volilo okoli 13.000.
