Njihova računalniška simulacija temelji na domnevi, da bo bolezen covid-19, ki jo povzroča virus, postala sezonska, tako kot drugi koronavirusi, ki povzročajo prehlad. Ostaja sicer vrsta neznank, med drugim raven imunosti, pridobljena ob okužbi, in kako dolgo ta traja.

»Ugotovili smo, da enkratni ukrepi družbenega distanciranja verjetno ne bodo dovolj za ohranitev pojavnosti virusa sars-cov-2 znotraj omejitev bolnišničnih zmogljivosti v ZDA,« je dejal glavni avtor raziskave Stephen Kissler.

»Ob odsotnosti drugih vrst zdravljenja bodo očitno potrebna obdobja družbenega distanciranja s prekinitvami,« je dodal.

Avtorji študije, ki je bila objavljena v reviji Science, poudarjajo, da bo potrebno obsežno testiranje, da bi ugotovili, ali je presežen prag za ponovno uvedbo družbenega distanciranja.

Dolžino in intenzivnost ukrepov bo možno rahljati, ko bodo na voljo zdravila in cepiva. Dokler pa jih ne bo, bodo obdobja družbenega distanciranja bolnišnicam omogočila, da povečajo zmogljivosti na oddelkih za intenzivno nego ob porastu primerov, do katerega bo prišlo, ko bodo ukrepi milejši.

»Če bomo dopustili obdobja prenosa, ki bo dosegel večjo razširjenost, kot bi bilo možno sicer, bomo pospešili prekuženost,« je dejal soavtor študije Marc Lipsitch.

Neprekinjeno distanciranje tudi ni dobro

Pretirano družbeno distanciranje brez prekinitev prav tako ni dobro. Po eni od simulacij naj bi bilo družbeno distanciranje tako učinkovito, da ne bi bila pridobljena skoraj nikakršna prekuženost prebivalstva, opozarjajo v študiji.

Avtorji priznavajo, da je velika pomanjkljivost njihovega modela, ker vedo malo o tem, kako močna je imunost osebe, ki je že bila okužena, in kako dolgo ta traja.

Glede na druge koronaviruse ugibajo, da bo okužba zagotovila določeno imunost, ki naj bi trajala do enega leta. Imunost proti covidu-19 bi morda lahko zagotovila tudi okužba s koronavirusom, ki povzroča navaden prehlad.

Nekaj je sicer gotovo - virus bo ostal. Znanstveniki s Harvarda menijo, da je malo verjetno, da bo imunost dovolj močna in da bo trajala dovolj dolgo, da bo novi koronavirus izginil po prvem valu, kot se je to zgodilo ob izbruhu sarsa v letih 2002-2003.