Francija naj bi po napovedih svojega predsednika Emmanuela Macrona 11. maja spet začela pouk v šolah, menda naj bi se tedaj tudi odprla večina trgovin, ne pa še gostinski lokali in kinematografi. Že v ponedeljek pa je socialistična vlada Pedra Sáncheza ob tem, ko se sicer zelo stroga karantena nadaljuje, dovolila več sto tisočem delavcem, da odidejo na delo v tovarne in na gradbišča. Pri tem morajo zaposleni med seboj ohranjati distanco dveh metrov, nositi maske, delodajalci pa morajo razporediti prihod zaposlenih tako, da ni gneče, ter zagotoviti dezinfekcijo in prezračevanje delovnih prostorov, za zaposlene pa razkužila, maske in rokavice.
Spet sloga med Španci?
Premier Sánchez se ta teden srečuje z voditelji vseh strank in sindikatov, da bi se Španija lahko uspešno spopadla z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije. Z vseh strani prihajajo pozivi k dogovarjanju vseh političnih strank po vzoru sloge po smrti diktatorja Francisca Franca (1892–1975). Tedaj so se dogovorili glede gospodarskih ukrepov, s katerimi so med drugim v času prvega naftnega šoka preprečili inflacijo, in predvsem omogočili vzpostavitev demokratičnih institucij, s katerimi so presegli delitev, ki jo je povzročila državljanska vojna 1936–1939.
Če v desničarski Ljudski stranki in desnosredinskem Ciudadanosu obstaja volja za dialog z vladajočimi socialisti in radikalno levim Podemosom, pa iz skrajno desnega Voxa prihajajo obtožbe, da je »socialistično-komunistična« vlada v zadnjih tednih v upokojenskih domovih »izvajala evtanazijo« in da je tako odgovorna za smrt 8000 Špancev.
Francozi podpirajo ukrepe
Precej manj je z iskanjem konsenza političnih strank obremenjen francoski predsednik Macron, saj ima ob absolutni večini svoje stranke v skupščini dejansko vso oblast. V ponedeljek je imel Macron že četrti televizijski govor v času krize. Tokrat ga je gledala več kot polovica ali 36 milijonov Francozov, kar je rekord.
Macron jim je sporočil, da se bo pouk v osnovnih in srednjih šolah predvidoma začel 11. maja, čemur sicer nasprotuje večina strokovnjakov. »Preveč otrok, zlasti v revnih predmestjih in na podeželju, nima dostopa do interneta,« je upravičeval svoj ukrep. Čez štiri tedne naj bi se odprli tudi vrtci. Tako bodo njihovi starši lahko odšli na delo.
»Rojeva se upanje,« je še dejal Macron in poskušal Francozom vliti optimizem, ko jim je pravzaprav sporočil, da se bosta karantena in zaprtje meja podaljšala v najboljšem primeru še za en mesec, s čimer se strinja kar 75 odstotkov Francozov, hkrati pa malo več kot polovica Francozov meni, da maja še ne bi smelo biti pouka. A ne sme nas zavesti, da se je 62 odstotkov Francozov strinjalo z Macronovim govorom, saj njegov nastop vedno znova za trenutek izzove navdušenje, a potem to uplahne, saj realnost ni tako dobra kot njegovo govorjenje. A še 11. maja se bo lahko začela postopna normalizacija življenja samo, če bo epidemija ustavljena in če odpravljanje ukrepov ne bo vodilo k njenemu novemu izbruhu. Med drugim obstaja nevarnost drugega vala. To je dal vedeti tudi Macron: »Ali bo 11. maja konec te krize? Na to vprašanje nimamo dokončnega odgovora.« Dejal je še, da ne ve, kdaj bo konec pandemije, kar naj bi bilo odvisno od izdelave cepiva drugo leto. Macron je tokrat govoril veliko bolj ponižno kot prejšnjikrat. Samokritika ni njegova lastnost, a zdaj je priznal napake pri reševanju krize in slabo pripravljenost na izbruh pandemije.
